Znanja v prostorskem planiranju III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine

1. Znanja v prostorskem planiranju III. letnik Predmet: Vrednotenje in varstvo krajine

2. Znanja v prostorskem planiranju Nekaj pojmov: znanje celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem; seznanjenost z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja; poznavanje, veščina, spretnost vednost dejstvo, da kdo kaj ve; kar kdo ve; znanje informacija - kar se da o določeni stvari povedati, sporočiti; obvestilo, sporočilo celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki podatek - dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša metapodetek- podatek o podatku semiotika - veda o znakih znak dogovorjen lik, ki ima določen pomen; gib, zvok, ki kaj sporoča, na kaj opozarja semantika - nauk o pomenu besed, pomenoslovje simbol predmet, lik, ki izraža določen abstrakten pojem, znak, znamenje dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari kod (koda) dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek; sistem takih znakov atribut - značilen spremni pojav podatkovna osnova - zbirka podatkov atributivna osnova - zbirka atributov prostorskega pojava informacijski sistem - sistem, katerega sestavine (prvine) so informacije geografski informacijski sistem (GIS) sistem prostorsko vezanih informacij

3. Znanja v prostorskem planiranju Bela barva (neposredno zaznavanje) Položaj + oblika (interpretacija z upoštevanjem izkušnje) = oblaki = sneg = poselitev

4. Znanja v prostorskem planiranju • Po J. Lylu (Design for Human Ecosystems): • 1. Materialna prisotnost - informacije o fizični stvarnosti • 2. Nematerialna prisotnost - informacije o nefizičnih pojavih: • družbenih značilnostih/pojavih • -potrebe po določenih rabah prostora • tržne vrednosti zemljišč • politična ureditev • obstoječi zakoni, odloki, coniranje in drugi zakonski dejavniki, ki vplivajo • na rabo prostora • zgodovinski in kulturni dogodki in vplivi • družbeno-ekonomska struktura prebivalcev • -družbena stališča.” • Ali je ta delitev ustrezna? • Kakšna je dejansko razlika?

5. Znanja v prostorskem planiranju Kako so znanja zabeležena v informacijskem sistemu? Najbolj preprost model informacijskega sistema VHOD INPUT IZHOD OUTPUT Podatkovna osnova Procedure za obdelavo podatkov Dejstva Izkušnje

6. Znanja v prostorskem planiranju VHOD INPUT IZHOD OUTPUT Podatkovna osnova Procedure za obdelavo podatkov Procedure za obdelavo podatkov

7. Znanja v prostorskem planiranju VHOD INPUT IZHOD OUTPUT Podatkovna osnova Procedure za obdelavo podatkov

8. GIS kot programsko orodje Rastrski podatki Podatkovna osnova 1 1 1 1 1 1 1 1 Kartografija 1 1 1 1 1 VHOD INPUT IZHOD OUTPUT Procedure za obdelavo podatkov GPS Program GIS Vektorski podatki

9. Znanja v prostorskem planiranju Geografski informacijski sistem - GIS VHOD INPUT IZHOD OUTPUT Tematski zemljevidi digitalizirani: vektorski sistem rastrski sistem Prekrivanje Overlay Prostorska statistika Topološke podatkovne relacije Geokodirana Procedure dejstva za prostorske obdelave

10. Znanja v prostorskem planiranju Delitev glede na tip vednosti - znaj, pomembnih v planiranju: 1. Vednost, ki se da kartografsko prikazati - prostorski podatki 2. Vednost, ki se ne da kartografsko zabeležiti 2.1 informacije, ki omogočajo razumevanje zakonitosti prostora – ekspertna vednost 2.2 informacije, ki prinašajo v postopek načrtovanja vrednostne opredelitve 2.3 informacije, ki vodijo k odločitvi 2.4 informacije o postopkih obdelave podatkov in vključevanja drugih informacij

11. Znanja v prostorskem planiranju

12. Znanja v prostorskem planiranju Konec prvega dela

13. Predstavitveni modeli

14. Prostorski podatki Tipologija: entitete - točka - črta - ploskev zvezna polja

15. Prostorski podatki- analogni Merilo 1:5000 TTN Točka Črta Ploskev

16. Prostorski podatki - analogni MERILO 1: 5000 ZEMLJEVID TTN Zvezno polje

17. Prostorski podatki - analogni Topografski zemljevidi - glej prosojnice s kartografskim ključem Tematski zemljevidi - prikazujejo samo eno tematsko plast

18. Prostorski podatki- analogni/digitalni DMR Senčeni relief

19. Prostorski podatki - digitalni Dva osnovna zapisa podatkov: - vektorski - zapis koordinat x,y,z - rastrski - zapis kod v pravilnem rastru

20. Prostorski podatki - digitalni Vektorski - zapis koordinat x,y,z

21. Prostorski podatki - digitalni Rastrski - zapis kod v pravilnem rastru

22. Primerjava vektorskega in rastrskega zapisa prostorskih podatkov

23. Postopek kodiranja entitet in zveznih polj

24. Zajem podatkov v vektorsko podatkovno osnovo

25. Zajem podatkov v rastrsko podatkovno osnovo

26. Konec drugega dela

27. Podatkovna osnova - tematske karte Osnovni podatki 1. Zajem podatkov neposredno iz prostora - GPS 2. Zajem podatkov iz zemljevidov, letalskih posnetkov Izvedeni podatki 1. Vektorizacija ali rasterizacija 2. Reklasifikacije 3. Reliefni podati - strmina, ekspozicija 4. Oddaljenosti 5. Vidni stik itd.

28. Podatkovna osnova - tematske karte Izvedeni podatki Prikaz rasterizacije v ProValu

29. Podatkovna osnova - tematske karte Izvedeni podatki Prikaz vektorizacije v r2v

30. Podatkovna osnova - tematske karte Izvedeni podatki - Reklasifikacija c > c v ProValu

31. Podatkovna osnova - tematske karte Izvedeni podatki Izračun nagiba iz DMR s pomočjo metode najmanjših kvadratov DMR D B C A STRMINE POBOČIJ d Nagib v % = a2+ b2*100 a=((-C+D-A+B)/2)*d b=((-C-D+A*B)/2)*d

32. Podatkovna osnova - tematske karte Izvedeni podatki Izračun pasov oddaljenosti od nekega prostorskega pojava POVRŠINSKE VODE ODDALJENOST OD POVRŠINSKIH VODA

33. Podatkovna osnova - tematske karte Izvedeni podatki Prikaz računanja vidnega stika

34. Podatkovna osnova - tematske karte Oddaljenosti pomenijo obliko pretvorbe entitet v zvezna polja

35. Podatkovna osnova - tematske karte Obratna pretvorba iz zveznega polja v entitete- polja V > C v ProValu pogoj: posamezne vrednosti uvrstimo v vrednostne razrede ali v nek vrednostni razred lahko dodatni pogoji npr. vgraditev pogoja najmanjše velikosti ploskve ali števila in oblike ploskve pretvorba v točko - preko ploskve s centroidom ali s slučajnim izborom ali v črto povezane najvišje (najnižje) vrednosti iskanje ‘least cost’ funkcija itd

36. Podatkovna osnova - tematske karte Tipična podatkovna osnova Glej prosojnice

37. Uporabnost prostorskih podatkov za načrtovalne analize (Marušič, 1986, s.10,11) nadmorska višina 7 ekspozicija pobočij 6 strmina pobočij 14 mikrorelief 10 površinske vode 11 onesnaženost morja 0 dolžina obale v celici 2 kvaliteta obale 2 raba tal v obalnem pasu 4 talni tipi 5 potencialne gozdne združbe 0 odstotek gozdne površine v celici 3 stanje gozdov 0 gojitve gospodarske oblike gozdov 3 kmetijska raba tal 6 kategorije kmetijskih kompleksov 0 sedanja urbana raba 14 gospodarski objekti 4 cestno omrežje 9 turistični objekti 1 institucije 1 število stanovanjskih objektov v celici 2 železniška proga 3

38. Konec tretjega dela