VIDIKI CELOSTNE OSKRBE

1. VIDIKI CELOSTNE OSKRBE ANDREJA PETERNELJ, dipl.m.s. Zveza društev upokojencev Slovenije 1.10.2014, Ljubljana, DZ

2. Definicija Celostna oskrba (angl.: holisticcare) je popolna oskrba bolnika, ki vključuje njegove telesne, socialne, čustvene in duhovne potrebe in so odgovor na njegovo bolezen ter vplivajo na sposobnost samooskrbe. Integrirana oskrba je vrsta strategij za izboljšanje koordinacije in doseganje kontinuitete izvajanja zdravstvenih in socialnih storitev ter njihove večje kakovosti in učinkovitosti predvsem pri ranljivi skupini prebivalstva t. j. ljudeh s kroničnimi stanji in nezmožnostmi.

3. Ovire za celostno oskrbo Biomedicinski model Ni vizije in strategije razvoja sistema zdravstvenega varstva Slabo razumevanja celostne in integrirane oskrbe Pomanjkanje koordinacije, povezovanja in timskega pristopa Slaba komunikacija med izvajalci Ni mreže služb, ki bi zagotovile bolniku in družini vso potrebno podporo

4. Vpliv demografskih sprememb Porast starejšega prebivalstva Porast oseb s kroničnimi boleznimi in njihovimi posledicami

5. KRONIČNA BOLEZEN DRUŽINA - Večja odgovornost zaradi oskrbe bolnega - Izgorevanje družine KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIK -TELESNE SPREMEMBE - PSIHOSOCIALNE SPREMEMBE - SPREMEMBE

6. Ali zdravstveni sistem sledi tem spremembam? Nimamo »mostov« med različnimi oblikami obravnave, ki bi zagotovili kontinuirano oskrbo, temveč številna ozka grla in prepreke s katerimi se v vsakodnevni praksi soočajo bolniki kot tudi zdravstveni delavci.

7. Razlogi za spremembe Demografski trendi Raznovrstnost potreb bolnikov s kroničnimi obolenji in večja osveščenost Ekonomski dejavniki

8. Pomembna področja za celostno oskrbo Neakutnabolnišnična obravnava Paliativna oskrba Zagotavljanje koordiniranega prehoda iz bolnišnice v domačo oskrbo ali institucionalno varstvo Dolgotrajna oskrba

9. Neakutna bolnišnična obravnava (NBO) Izvaja se pri bolnikih, pri katerih zdravljenje bolezni ne zahteva več akutnih terapevtskih ali diagnostičnih obravnav, potrebujejo pa nadaljevanje zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje in rehabilitacijo. Negovalni oddelki so vmesni členi, ki naj bi zapolnili vrzel med sekundarno in primarno zdravstveno obravnavo in s programom NBO omogočili celostno ter kakovostnejšo obravnavo bolnikov.

10. Namen NBO • Doseči čimvišjostopnjosamostojnosti bolnika • Boljšo kakovostživljenja • Aktivno vključevanje bolnika in ostalih zanj pomembnih oseb v obravnavo

11. Namen NBO • Povečati znanje bolnika in njegovih bližnjih o bolezni in obvladovanju težav • Zagotovitev zdravstvenih ali socialnih storitev (dolgotrajne oskrbe), ki jih bodo bolnik in svojci po odpustu še potrebovali • Zagotoviti varen odpustinvrnitev v domače okolje

12. Kakšno je stanje? Program ima financirano 26 bolnišnic (Področni dogovor za leto 2014) Naraščanje potreb po NBO Slaba dostopnost, bolniki niso deležni ustreznih storitev in obravnave

13. Ukrepi Sistemska ureditev s pravnimi podlagami Nadzor

14. Paliativna oskrba (PO) PO se je razvila z namenom izboljšati vsestransko pomoč bolnikom s kronično in neozdravljivo boleznijoin je ena od osnovnih človekovih pravic Državni program za paliativno oskrbo (sprejela Vlada RS 2010) Zakon o pacientovih pravicah (39. člen) Pravica opredeljena v številnih mednarodnih dokumentih in resolucijah

15. Načela PO • Sledi naravnemu toku bolezni: smrti niti ne pospešuje, niti ne zavlačuje • Priznava življenje in umiranje kot naravni proces • Nudi podporni sistem bolnikom, da živijo, kolikor je to le mogoče, aktivno in dostojanstveno življenje do smrti • Celostna naravnanost: skuša pokriti telesne, psihološke, socialne in duhovne potrebe bolnika in njegovih svojcev

16. Ukrepi Sprejetje DPPO nas zavezuje, da vzpostavimo ustrezne pravne in druge podlage, ki bodo omogočile umestitev PO v zdravstveni sistem in zagotovile dostopnost do te neodtujljive bolnikove pravice. Izobraževanje strokovne in laične javnosti o njenem pomenu

17. Zagotavljanje koordiniranega prehoda iz bolnišnice v domačo oskrbo ali institucionalno varstvo Sistematičnoprepoznavanjecelostnih bolnikovihpotreb, ki so vezanenačaspo odpustu.

18. Cilji • Zagotoviti načrtovan in varenodpust, povečati informiranost bolnika • S povečanjem zavzetosti bolnikaza zdravljenje, vplivati na povečanje odsotnosti problemovpo odpustu in povečanje kakovosti obravnave. • Omogočiti pri bolniku kontinuirano pridobivanje in nadgradnjo znanj in veščin. • Omogočiti integrirano obravnavoin zagotoviti učinkovitejši pretok informacijz boljšim horizontalnim in vertikalnim povezovanjem med izvajalci in službami in vodenjem dogovorjene dokumentacije.

19. Izidi Manjše število hospitalizacij Manjše število obiskov pri zdravniku Večja zavzetost bolnika /svojcev za sodelovanje Manj zapletov in boljše obvladovanje težav Večje zadovoljstvo bolnikov in njegovih bližnjih Večja varnost bolnikov Ekonomski učinki

20. Dolgotrajna oskrba DO je medresorsko področje politike, ki združuje vrsto storitev za osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju temeljnih življenjskih in podpornih aktivnosti v daljšem časovnem obdobju.

21. Cilji Večja, boljša in enakomernejša dostopnost do storitev Dostopnost do storitev v večji meri na domu Dostopnost storitev iz enega mesta Integriran pristop, en sistem Racionalnejša, preglednejša in učinkovitejša poraba finančnih sredstev

22. Ukrepi Sprejetje pravnih podlag Več razumevanja, strpnosti in pripravljenosti za sodelovanje na ravni strok in resorske politike

23. Zaključek Vsa izpostavljena področja celostne oskrbe morajo postati sestavni del zdravstvenega sistema in postati prepoznane vsebine zdravstvene politike ter tudi sestavni del bodoče zdravstvene zakonodaje Doseči zavedanje, da bolniki niso le osebe z boleznijo, temveč ob tem tudi enkratne osebnosti, z različnimi telesnimi, psihosocialnimi in duhovnimi potrebami