Navzkrižne subvencije: nekateri ekonomski in pravni vidiki

1. Navzkrižne subvencije:nekateri ekonomski in pravni vidiki DOC. DR. ALEŠ FERČIČ Pravna fakulteta Univerze v Mariboru ales.fercic@uni-mb.si

2. Izhodišče: Pravo na navzkrižne subvencije veže določene pravne posledice v smislu njihove (ne)dopustnosti, zato se zastavlja vprašanje, ki terja uporabo ekonomskih orodij, tj.: “kaj je navzkrižna subvencija (NS)?” Terminološka opomba: prečna oz. notranja subvencija [die] Quersubvention cross-subsidy

3. Opombe [1]: Za razumevanje koncepta navzkrižne subvencije je bistven stroškovni vidik. Ključni so: -popolnoma distribuirani stroški (fully distributed costs) -”stand-alone” stroški (stand-alone costs) -prirastni oz. dodatni stroški (incremental costs)

4. Opombe [2]: Skupni stroški in problem njihove alokacije (na razpolago je več metod, praktično vse pa so vsaj deloma arbitrarne). Skupni stroški so posebej značilni za t. i. infrastrukturne sektorje.

5. Opombe [3]: Poseben problem je alokacija skupnih stroškov, če podjetje opravlja tri ali več dejavnosti, saj je treba razlikovati med skupnimi stroški podjetja in skupnimi stroški specifične skupine dejavnosti. Če gre za dve dejavnosti (A in B) so skupni stroški: [S(A) ∩ S(B)]. Če gre za tri dejavnosti (A, B in C) so skupni stroški: [S(A) ∩ S(B) ∩ S(C)]. Če gre za tri dejavnosti (A, B in C) so skupni stroški spec. skupin dejavnosti: A in B : [{S(A) ∩ S(B)} – {S(A) ∩ S(B) ∩ S(C)}]; A in C : [{S(A) ∩ S(C)} – {S(A) ∩ S(B) ∩ S(C)}]; B in C : [{S(B) ∩ S(C)} – {S(A) ∩ S(B) ∩ S(C)}].

6. Definicija NS: Ne obstaja enotna popolna definicija NS in (zaenkrat) najbrž tudi ni mogoča, ker med sektorji obstajajo znatne ekonomske razlike, ki jih je treba upoštevati. EU praksa: SEU upošteva prej navedeno in glede definicije NS oz. metode za ugotavljanje obstoja priznava EK široko polje proste presoje (glej npr. zadevo T-106/95, FFSA, [1997] ZOdl. II-229).

7. Splošna definicija NS: (Poenostavljena) splošna definicija, ki je skupni imenovalec oz. presek večine definicij, vendar v aktualni praksi načeloma ni uporabna, ker je presplošna in nepopolna, se lahko glasi: “NS je notranje subvencioniranje, tj. aktivnost, kjer podjetje v celoti ali delno prenese stroške dejavnosti, ki jo vrši na nekem RT, k stroškom dejavnosti, ki jo vrši na drugem RT. (EK, soft law v sektorju TK; Ur. l. EU, C 233, 6.9.1991, str. 20, vendar je bila deležna kritik, ker ni konkretizirala stroškov) Opomba: Načeloma ni problematično notranje subvencioniranje znotraj istega RT, kot je to primer pri univerzalnih storitvah.

8. Sektorsko-specifične definicije NS: Sektorsko-specifične definicije NS se razlikujejo z ozirom na uporabljeno stroškovno metodo. Najbolj razširjene metode: -m. popolnoma distribuiranih stroškov -m. dodatnih stroškov -m. “stand alone” stroškov -m. “tal in stropa”

9. Metoda popolnoma distribuiranih stroškov

10. Metoda dodatnih stroškov

11. Metoda “stand-alone” stroškov

12. Metoda “tal in stropa”

13. Gre lahko v danem primeru za prečno subvencijo v smeri Y k X? Podjetje A trži dva produkta, tj. X in Y. Fiksen strošek infrastrukture, potrebne za X in Y znaša 1.000.000 € na leto. Dodaten strošek X za določeno količino znaša 500.000 € na leto, za isto količino Y pa 200.000 € na leto. Denimo, da v tem primeru podjetje A s to količino produkta X zasluži 600.000 € na leto, z isto količino Y pa 1.100.000 € na leto.

14. (Ne)dopustnost prečnih subvencij V okviru prava EU so glede tega relevantne zlasti določbe: 102., 106/1. in 106/2. člen PDEU,… Pri nas: 9., 64. čl. (in nasl.) ZPOmK-1, ZPSto-1,… Opomba: ex post & ex ante liberaliziran & neliberaliziran/”reguliran” RT povezanost z drugimi ZPP (predatorstvo, previsoke cene,…) separacija (npr. ločeni računi)