Pravica upokojencev do dela

1. Pravica upokojencevdo dela Okrogla miza o pravicah starejših v Sloveniji Državni svet, 10.06.2013 Jože Gašperšič, ZDUS

2. Pravicado dela iz splošne deklaraciječlovekovih pravic Sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III). 23. člen • Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo. • Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo. • Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva. • Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridružiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov. 24. člen Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta. 25. člen • Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje. • …

3. Upokojitev in zaposlenost,zakonska ureditev • Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so pogojene s statusom zavarovanca. • Upokojitev ni obvezna. • Status aktivnega zavarovanca ni združljiv s statusom upokojenca. • Ko je upokojenec vključen v obvezno zavarovanje, mu pravica do pokojnine miruje, ker zavarovalni primer starost ni nastopil. • Pogodba z elementi delovnega razmerjase smatra za pogodbo o zaposlitvi. • Če in ko nastane delovno razmerje, upokojenec izgubi pravico do celotne ali polovice pokojnine (reaktiviranje). • Delo pa je mogoče opravljati tudi drugače, izven delovnega razmerja, na podlagi pogodbe civilnega prava,avtorske pogodbe, kot občasno in začasno delo, osebno dopolnilno delo ali kot s.p. s ½ delovnega časa.

4. Razlogi in motivi za delo po upokojitvi Osebni motivi • Pokojnina mnogokrat nezadošča za preživetje ali za materialno preskrbljenost • Pomoč družini • Izboljšanje standarda • Socialna vključenost • Samouresničevanje • Uporaba obstoječih znanj, socialnega in drugega kapitala • Zdravo, bogato življenje • Aktivno staranje Motivi družbe • Neuporabljen človeški kapital • Zniževanje potreb po socialnih transferjih • Nižji stroški javnega zdravstva • Odprava sive ekonomije • Pogoji za aktivno staranje • Omogočanje dolgožive družba

5. Možni načini dela po upokojitvi • Delo po avtorski pogodbi • Delo po podjemni pogodbi • Občasno in začasno delo • Osebno dopolnilno delo • Delna upokojitev + sp

6. Podjemna pogodba (pogodba o delu)Pravni vidik • S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen enostavnejši posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. • Predmet pogodbe je definiran dokaj široko, največkrat se uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd. • Značilno za podjemno ali avtorsko pogodbo je, da podjemnik oziroma avtor nista podrejena naročniku, ampak samostojno izpolnita naročilo • Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ).

7. Podjemna pogodba (pogodba o delu)Davčni vidik I. Dohodnina • Plačuje seakontacijadohodnine v višini 25 % od davčne osnove. Izplačevalec dohodka je zavezan nakazati znesek ob izplačilu dohodka. • Plačilo na osnovipodjemne pogodbe predstavljadohodek posameznika, obdavčen v okviru dohodninein se vključuje v letno dohodninsko osnovo. • Davčno osnovo predstavlja dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10-% dohodka. Posameznik lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve. II. Poseben davek na določene prejemke • Delo po podjemni pogodbi je obdavčeno s posebnim davkom po stopnji 25% od bruto izplačilaza opravljeno delo ali storitev po podjemni pogodbi. Tadavek je dolžan plačati izplačevalec dohodka. III. Socialni prispevki • Prispevek za invalidnost in smrt, kotposledica poškodbe pri delu ali poklicnebolezni. Višina prispevka je8,85 % od bruto izplačila posameznika, prispevekjedolžan plačati izplačevalec dohodka. • Zavarovanjeza poškodbo pri delu in poklicno bolezenv pavšalni višini 4,55 EUR.Ta pavšalni znesek zavarovanjaje dolžan plačati izplačevalec dohodka.

8. Podjemna pogodba (pogodba o delu)Primer obdavčitve dohodka iz podjemne pogodbe

9. Avtorska pogodbaPravni vidik • Z avtorsko pogodbo se • avtor zaveže ustvariti določeno zaključeno originalno delo in ga izročiti naročniku, • naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. • Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti. • Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Avtorska pogodba se od podjemne loči zgolj po predmetu pogodbe.

10. Avtorska pogodbaDavčni vidik I. Dohodnina Izplačevalec dohodka je zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove, ki se vključuje v dohodnino. Dohodek iz avtorske pogodbe se obravnava enako kot dohodek iz podjemne pogodbe. (Posebnega davka na določene prispevke ni!) II. Socialni prispevki Tudi pri avtorski pogodbi se plačuje prispevek za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V skladu s 20. členom ZPIZ-2 v povezavi z ZPSV je izplačevalec dohodka dolžan plačati prispevek v višini 8,85 % od bruto izplačila posameznika. (Zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ni!) III. Primer obdavčitve dohodka iz avtorske pogodbe

11. Opravljanje začasnega in občasnega dela Pravna osnova je pogodbao opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki jo skleneta upravičenec in delodajalec. Pogodba ima značaj posebnega civilno pravnega pogodbenega razmerja, ki lahko vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja kot delavec v delovnem razmerju z delodajalcem. V slednjem se začasno ali občasno delo razlikuje od dela po podjemni ali avtorski pogodbi, kjer podjemnik oziroma avtor nista podrejena naročniku, ampak samostojno izpolnita naročilo. Upravičenci do opravljanja začasnega in občasnega dela, ki ga uvaja novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sovsi upokojenci, z izjemotistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni. Oseba pridobi status upravičenca z dnem prijave v centralno evidenco o začasnem ali občasnem delu oziroma v primeru brezposelnih oseb, starejših od 50 let, z dnem prijave v evidenco brezposelnih oseb. Za razliko od študentskega dela tu niposrednika, zato jenačin iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepuščen delodajalcem in upravičencem.

12. Pogodbao opravljanju začasnega ali občasnega dela Obvezne vsebine pogodbe: • obdobje opravljanja dela, • število ur, • urna postavka • predviden skupni znesek dohodka. Delodajalec mora • voditidnevno evidenco prihoda in odhoda ter evidenco števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela. • upravičencu izplačati dohodek najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu, • obračunati in plačati dajatev v višini 25 %, od izplačanega dohodka, • plačevati tudi prispevek za zavarovanje za primer poškodbe upravičenca pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec zavezan k spoštovanju splošnih določb delovno pravne zakonodaje: • prepoved diskriminacije, • spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, • enakostobravnavo glede na spol, • ureditev delovnega časa, odmorov, počitka, • odškodninskaodgovornost, • pravila o varnosti in zdravju pri delu.

13. Omejitvezačasnega ali občasnega dela po ZUTD Omejitve pri upravičencu Omejitve pri delodajalcu Maksimalno št.ur odvisno od števila redno zaposlenih: 0-1 60ur 1-10 100ur 10-30 150ur 30-50 400ur 50-100 750ur Več kot 100 1050ur Pri nevladni organizaciji, ki delav javnem interesu, se navedene omejitvelahko preseže, vendar ne več kot dvakrat. Ministrstvo, pristojno za delo, lahko delodajalcu zveč kot 1.250 delavci izjemoma in največ zatri mesece v letu določi večje število ur, a največ mesečno do1.500 ur. • Obseg:največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji mesec. • Urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 eurov. • Dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 eurov. • Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati ob upoštevanju zgornjih omejitev.

14. Osebno dopolnilno delo Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v točkah priloge, ki je sestavni del pravilnika (Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo -Uradni list RS, št. 30/02): • Pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela (občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih na primer spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd. ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način). • Izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna. Pogojje predhodno pridobljeno pozitivno mnenje strokovne komisije Obrtne zbornice Slovenije, da je določen izdelek predmet domače in umetne obrti. Izdelki domače oziroma umetne obrti morajo biti označeni z nalepko ali obešanko z napisom, da je to izdelek domače ali umetne obrti.

15. Osebno dopolnilno deloDavčni vidik • Davčna osnova je dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. • Akontacija dohodnine se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %, izračuna in plača jo plačnik davka (izplačevalec dohodka) kot davčni odtegljaj. • Poleg 10 % normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev:

16. Primerjava finančnih slik različnih načinov dela Izmišljen primer

17. Samostojno podjetništvo (s.p.) • Enoosebna oblika opravljanja dejavnosti. • Pravno-organizacijska oblika: fizična oseba z opredeljeno dejavnostjo. • Ni ustanovnega kapitala. • Samostojni podjetnik za posle odgovarja s svojim premoženjem. • Progresivna obdavčitev, ki velja za samostojnega podjetnika, ni primerna za velike dobičke. • Enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki. • S.p. s sredstvi na računu prosto razpolaga. • S.p. velja za nekoliko manj kredibilno obliko podjetja. • Slaba oblika v primeru, da se računa na investicijo. Prijava v poslovni register (AJPES) Prijava na DURS Prijava na ZZZS

18. Kritičen pogled • Ostoječi nabor možnosti za zaposlitev upokojencev ni idealen. • Čas ter razmere niso naklonjeni nadaljevanju dela oseb po upokojitvi. Vsiljuje se občutek, da gre prej za segregacijo in izrinjanje upokojenih sodržavljanov iz gospodarskih dejavnosti, kot pa za njihovo vključevanje in podporo . • Davčna obremenitev in dajatve so velike. • Občasno in začasno delo je zvezano z velikimi omejitvami predvsem na strani naročnika, ki skoraj onemogogočajo uporabo tega načina. • Omejitve so neselektivne ter neživljenjske in ne upoštevajo različnih situacij in razmer, v katerih žive upokojenci. • Trženje in organiziranje storitev upokojencev je povsem prepuščeno iznajdljivosti posameznikov ali naročnikov. • Odsotnost kakršnihkoli sistemskih spodbud in podpore za ta sicer specifičen segment dejavnosti.

19. Kako naprej? • Nadaljnja proučitev in analiza dejanskega ureditve in obstoječega stanja na področju uresničevanja pravice upokojencev do dela. • Ugotavljanje pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšanje stanja. • Sprožanje pobud za izboljševanje stanja in napredek na vseh nivojih v družbi, sistemskih in operativnih. • Prizadevanje za pozitiven odnos javnosti in politike do zaposlovanja oseb tudi po vstopu med upokojence. • Primer tovrstne aktivnosti ZDUS je iniciativa za ustanovitev socialnega podjetja, s katerim nameravamo prispevati k uspešnejšemu zaposlovanju upokojenske generacije.

20. pridruženi izvajalci Upokojenci Stranke na prostem trgu Upokojenci IZVAJALCI STORITEV STRANKE „Modri servis“ MODRI SERVIS SocP DU PZDU ZDUS ponudba povpraševanje naročila izvedba IKT podpora