280 likes | 500 Views
Festival primerov dobrih praks KSG www.ksg.edus.si. 26. 9. 2012 . Kako z diferenciacijo pouka razvijati različne kompetence pri pouku Irena P ungerčar in Benjamina C erkovnik. Diferenciacija pouka pomeni spreminjanje in prilagajanje: učnega tempa, ravni zahtevnosti in načina poučevanja
E N D
Festival primerov dobrih praks KSG www.ksg.edus.si 26. 9. 2012
Kako z diferenciacijo pouka razvijati različne kompetence pri pouku Irena Pungerčar in Benjamina Cerkovnik
Diferenciacija pouka pomeni spreminjanje in prilagajanje: • učnega tempa, ravni zahtevnosti in načina poučevanja • individualnim potrebam učencev, njihovim učnim slogom in interesom. Osredotoča se na napredek učencev: • na tisto, kar učenci znajo in • na tisto, kar se morajo še naučiti.
Kompetence: • Učenje učenja • Socialne in državljanske kompetence • Sporazumevanje v maternem jeziku • Samoinciativnost in podjetnost • Matematične kompetence in temeljne kompetence v znanosti in tehnologiji • Kulturna zavest in izražanje • Digitalna in informacijsko – komunikacijska pismenost
Raziskovalno vprašanje Kako z diferenciacijo pouka razvijati različne kompetence pri pouku, da bodo dijaki izboljšali svoj uspeh.
Raziskovalna hipoteza • Usposabljanje učiteljev za kompetenco učenje učenja, timsko poučevanje in uporabo IKT. • Uvedba dopolnilnih in dodatnih ur. • Projektni dan učenje učenja za prve letnike in delavnice za nadgradnjo učenja v višjih letnikih. • Priprava nalog za preverjanje in ocenjevanje znanja po taksonomskih stopnjah.
LOGO ŠOLE Obseg šolskega razvojnega projekta • Dijaki: 7/182 • Učitelji: 14
Vodnik za učitelje • Plan izobraževanja • Mapa učenje učenja za dijake in didaktična priporočila za učitelje • Osebni individualni načrti za učno manj uspešne dijake, program dela • Načrti za delo z dijaki z več znanja, program dela • Testi za preverjanje in ocenjevanje znanja po taksonomskih stopnjah
Izobraževanje učiteljev • Za IKT in učenje učenja organizirano na šoli za vse učitelje – sistemsko uvajanje v pouk. • Usposabljanja za uporabo taksonomskih stopenj in timsko poučevanje se udeležujejo posamezni učitelji na seminarjih. • Potrebno je ponavljajoče se izobraževanje in seznanjanje z novostmi in rezultati, kar razvija senzibilnost za problematiko.
Učenje učenja • Projektni dan učenje učenja za 1. letnike. • Na začetku šolskega leta; splošni del strokovne delavke, posebni del posamezni učitelji. • Evalvacija: takšna znanja se zdijo dijakom pomembna, čeprav jih precej manj uporabljajo. • Delavnice za nadgradnjo učenje učenja posameznega predmeta v višjih letnikih • Evalvacija: učitelji premalokrat poudarjajo te vsebine.
LOGO ŠOLE Načrti: • Izboljšati Mapo učenje učenja • Pripraviti učne priprave z vzorci učenje učenja po posameznih predmetnih področjih • Pogosteje vključevati vsebine učenje učenja znotraj posamezne učne vsebine
LOGO ŠOLE Dodatne ure • Sistematično izvajane v 4. letnikih pri matematiki, angleščini in nemščini. • Uporaba spletne učilnice • V ostalih letnikih le pri dijakih, ki so samoinciativno izkazali interes. Načrti: • Vpeljati sistematično načrtovane dodatne ure tudi za druge letnike
LOGO ŠOLE Dopolnilne ure • Pripravljeni OIN • Večji interes na strani učiteljev kot dijakov • Vključitev pedagoginje • Nedelovanje „dijak pomaga dijaku“ Načrti: • Izboljšati organizacijo in takoj začeti s sistematično pomočjo učno šibkejšim dijakom
LOGO ŠOLE Vpeljevanje taksonomskih stopenj v pouk nemščine • Bloomova taksonomija učnih ciljev • Gardnerjeva teorija o več inteligencah.
Uporabnost taksonomij: • v fazi načrtovanja pouka • v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja Orodje: • vprašanja, naloge in dejavnosti • z njimi razvijamo in preverjamo ter ocenjujemo različne vrste znanj
Združene taksonomske stopnje: 1. taksonomska stopnja: znanje in razumevanje 2. taksonomska stopnja: uporaba 3. taksonomska stopnja: analiza, sinteza in vrednotenje (samostojno reševanje problemov)
Splošna matura iz nemškega jezika • Poli 1 A, 2: Poznavanje in razumevanje (bralno in slušno razumevanje) • Pola 1 B: Razumevanje z uporabo (poznavanje in raba jezika) • Pola 3: Samostojno reševanje problemov (pisno sporočanje)
Strukturiranje pisnih preizkusov Razmerje med posameznimi taksonomskimi stopnjami (zahtevnost nalog): • Poznavanje: 30 % • Razumevanje z uporabo: 40 % • Samostojno reševanje problemov (analiza, sinteza in vrednotenje) : 30 %
Tabela za načrtovanje taksonomsko strukturiranega preizkusa Vir: RUTAR Ilc, Z. Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: ZRSŠ, 2004.
Pazimo: • Izbor nalog • Točkovanje nalog • Na razmerje: 30% (1) : 40% (2) : 30% (3)
Tipi nalog 1. taksonomska stopnja: Poznavanje in razumevanje (naloge zaprtega tipa): • naloge alternativne izbire (izbira pravilnega odgovora med dvema možnostma) • naloge izbirnega tipa (izbira pravilnega odgovora med več možnostmi) • naloge povezovanja (naslova z besedilom, povedi in odstavka, delov povedi, vprašanj in odgovorov)
LOGO ŠOLE • naloge dopolnjevanja (dokončevanje ali vstavljanje povedi, izpolnjevanje praznih mest z manjkajočimi podatki) • naloge urejanja in razvrščanja (določitev pravega zaporedja povedi ali odstavkov, urejanje preglednic) • naloge s kratkimi odgovori (zapis eno- ali večbesednih odgovorov)
LOGO ŠOLE 2. taksonomska stopnja: Razumevanje z uporabo (naloge zaprtega tipa): • naloge izbirnega tipa (izbira pravilnega odgovora od več možnih) • naloge dopolnjevanja (izpolnjevanje praznih mest v besedilu, parafraziranje)
LOGO ŠOLE 3. taksonomska stopnja: Samostojno reševanje problemov (naloge odprtega tipa): • pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik: pismo, elektronska pošta, poročilo, življenjepis, članek, zgodba, argumentativni sestavek, sestavek na določeno temo ipd. na podlagi iztočnice) • daljši pisni sestavek • pisni sestavek esejistične narave, ki se nanaša na razumevanje celovitega umetnostnega besedila.
LOGO ŠOLE Pisno ocenjevanje znanja Ime, priimek: ____________ datum: ____________ oddelek: _____ Merska lestvica/ pragovi za oceno: Dosežene točke točke: 60/ ___ Ocena: __________ 1. Taksonomska stopnja: 18 T 2. TS: 24 T 3. TS: 18 T
LOGO ŠOLE Dileme Težave pri usklajevanju: • taksonomskih stopenj, • tipov vaj, • točkovanja posameznih nalog, • učne snovi, ki jo preverjamo in • dolžine pisnega preverjanja. Načrti: • Načrtovanje učne ure po taksonomskih stopnjah