1 / 59

GLAVA VII

GLAVA VII. DOLGORO^NO FINANSIRAWE. Vidovi dolgoro~ni izvori na finansirawe:. Dolgoro~en kredit (hipotekaren kredit) Dolgoro~ni hartii od vrednost Obvrznici Akcii Lizing. A K C I I.

hina
Download Presentation

GLAVA VII

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GLAVA VII DOLGORO^NO FINANSIRAWE

  2. Vidovi dolgoro~ni izvori na finansirawe: • Dolgoro~en kredit (hipotekaren kredit) • Dolgoro~ni hartii od vrednost • Obvrznici • Akcii • Lizing

  3. A K C I I Obi~nata akcijapretstavuva sertifikat za delumna sopstvenost vo edno akcionersko dru{tvo, {to na imatelot mu obezbeduva: 1) pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto; 2) pravo na u~estvo vo raspredelbata na neto-dobivkata (pravo na dividenda); 3) pravo na u~estvo vo raspredelbata na sredstvata {to ja so~inuvaat ste~ajnata masa. OBI^NA AKCIJA

  4. Prvata akcija vo istorijata

  5. Karakteristiki na finansiraweto preku emisija na akcii: • Tro{okot na finansiraweto e povisok otkolku kaj kreditite; • Finansiraweto e trajno, t.e. bez obvrska za vra}awe na sredstvata; • Ne postoi garancija za isplata na dividenda; • Dividendata pa|a na tovar na dobivkata i ne ja namaluva osnovicata za odano~uvawe.

  6. OBLICI NA VREDNOST NA AKCIJATA Nominalna, knigovodstvena i pazarna vrednost Primer: Firmata A emituvala 10.000 akcii so nominalna vrednost od 100 denari po akcija. Vkupnata vrednost ostvarena od proda`bata na akciite iznesuva 5 milioni denari. Kompanijata ima i akumulirana dobivka vo iznos od 2.000.000 denari. Vo smetkovodstvoto na kompanijata ova e evidentirano na sledniov na~in: • Obi~ni akcii po nominalna vrednost 10 000 akcii h 100 denari) .....................1 000 000 denari • Kapitalova dobivka ................................4 000 000 denari • Akumulirana dobivka…………………......2 000 000 denari

  7. PRAVO NA GLAS KAJ OBI^NATA AKCIJA • Sistemi na glasawe • Mnozinski sistem • Kumulativen sistem • Opolnomo{tuvawe • Akcii so i bez pravo na glas

  8. SOPSTVENI[TVO NAD AKCIONERSKITE DRU[TVA • Individualen sopstvenik • Zatvoreno sopstveni{tvo • Javno sopstveni{tvo

  9. Postapka za emisija na dolgoro~ni hartii od vrednost • Inicijalna javna ponuda • Registracija na emisijata • Podnesuvawe na dokumenti do Komisijata za HV • Izve{taj za registracija • Prospekt za emisija na hartii od vrednost • Ulogata na konsultantite (investiciskite banki) • “Najdobar napor” • “Cvrsta obvrska” – prezema~ na emisijata (underwriter)

  10. Postapka za emisija na dolgoro~ni hartii od vrednost • Osnovni ~ekori: • Izbor na sovetnik za emisijata • Registracija na emisijata • Distribucija na prospektot (road show vs. fixed price) • Formirawe na cenata na HV; alokacija • Proda`ba na akciite • Preku berza • Ponudi po fiksna cena • Aukcija • Sekundarno trguvawe • Privaten plasman na akcii

  11. CASE STUDY: NETSCAPE Innitial Public Offering (IPO) • Kompanijata e osnovana vo april 1994, od strana na Mark Andreesen, 24-godi{en student i James Clark – eden od pionerite na Silikonskata dolina (+ 2 drugi pomali investitori) • Vo 1995 godina kompanijata re{ava da emituva akcii za da pribere dopolnitelen kapital, potreben za razvojot na kompanijata • Po~etniot plan e da se izdadat 3,5 milioni akcii, po cena od 14$ po akcija • Poradi golemata pobaruva~ka, prodadeni se 5 milioni akcii, po cena od 28$ - ponudata e zatvorena na 8 avgust 1995 • Sledniot den, na 9 avgust, utroto, na berzata, ovie akcii dostignuvaat cena od 71$ po akcija • Na krajot na denot, cenata, sepak, se spu{ta do 28$ • Klark zarabotuva 565 milioni dolari • Andreesen zarabotuva 58 milioni dolari

  12. KORISNOSTI I NEPOVOLNOSTI OD OBI^NITE AKCII Me|u korisnosite na finansiraweto so emisija na obi~ni akcii spa|aat slednite: • Pribranite sredstva se nao|aat na trajno koristewe; • Isplatata na dividendata ne e zadol`itelna obvrska, tuku se vr{i so interna odluka od organite na firmata; • Se zgolemuva sposobnosta na firmata za anga`irawe sredstva od tu|i izvori (so sozdavawe obvrski).

  13. KORISNOSTI I NEPOVOLNOSTI OD OBI^NITE AKCII Kako nepogodnosti na finansiraweto so obi~ni akcii se smetaat: • Zagrozuvawe na kontrolata vrz firmata koga se vr{i nova emisija na akcii. • Visokite tro{oci na finansiraweto.

  14. PRIORITETNA AKCIJA Privilegii koi gi nosat prioritetnite akcii: • garantiran fiksen prinos (dividenda) vo slu~aj na ostvarena dobivka, • prioritet pri naplatata na dividendata, • prioritet na naplata nadel od sredstvataod ste~ajnata masa.

  15. NEKOI OPCII KAJ PRIORITETNATA AKCIJA • Kumulirawe na dividendite • Participacija • Otpovikuvawe • Konverzija

  16. DOLGORO^EN KREDIT Karakteristiki na dolgoro~niot (terminski) zaem: • rok na koristewe: 3-5, no i do 12 godini; • mese~ni, kvartalni, {estmese~ni ili godi{ni otplati (kamata + del od glavninata); • osiguren ili neosiguren (nepokrien ili pokrien-hipotekaren),

  17. Tro{oci na dolgoro~nite obvrski Faktori koi vlijaat na visinata na kamatnata stapka: • Primarnata kamatna stapka (prime rate); • Rizi~nosta na korisnikot • Rokot na otplata • Goleminata na kreditot.

  18. Restriktivni dogovorni klauzuli: • odr`uvawe na minimalno nivo na neto-obrten kapital; • ograni~uvawe na isplatata na dividenda i otkup na sopstveni akcii; • ograni~uvawe vo raspolagaweto so fiksnite sredstva; • ograni~uvawa na kapitalnite izdatoci; • ograni~uvawe na natamo{no dolgoro~no anga`irawe zaemi; • ograni~uvawe na statusni i pozna~ajni organizacioni promeni; • ograni~uvawe na obemot na emisijata na hartii od vrednost; • ograni~uvawe na platite na rakovodnite organi i dr.

  19. DOLGORO^NI OBVRZNICI • Obvrznicata e dol`ni~ka hartija od vrednost, so ~ie izdavawe emitentot nastojuva da pribere dopolnitelen zajmoven kapital, so obvrska deka pribranite sredstva }e gi vrati vo opredelen vremenski period, zaedno so kamata. • Elementi na obvrznicata: • Nominalna vrednost • Datum (period) na dostasuvawe • Kuponska kamatna stapka

  20. DOLGORO^NI OBVRZNICI SEGA PARI Kupuva~ 1 Emitent (pretprijatie, dr`ava…) PARI Kupuva~ 2 PARI Kupuva~ 3

  21. DOLGORO^NI OBVRZNICI SEGA OBVRZNICI Kupuva~ 1 Emitent (pretprijatie, dr`ava…) OBVRZNICI Kupuva~ 2 OBVRZNICI Kupuva~ 3

  22. SEKOJA GODINA (POLUGODI[NO) DOLGORO^NI OBVRZNICI KAMATA Kupuva~ 1 Emitent (pretprijatie, dr`ava…) KAMATA Kupuva~ 2 KAMATA Kupuva~ 3

  23. POSLEDNATA GODINA DOLGORO^NI OBVRZNICI KAMATA + GLAVNINA Kupuva~ 1 Emitent (pretprijatie, dr`ava…) KAMATA+ GLAVNINA Kupuva~ 2 KAMATA + GLAVNINA Kupuva~ 3

  24. DOLGORO^NI OBVRZNICI • Dokolku kompanijata izdade 1.000 obvrznici so nominalna vrednost od 1.000 dolari, kolkav vkupen iznos }e pribere? • Proda`nata cena na dolgoro~nite obvrznici na sekundarniot pazar zavisi od odnosot me|u kuponskata kamatna stapka i stapkata na baraniot prinos

  25. DOLGORO^NI OBVRZNICI • Dokolku kompanijata izdade 1.000 obvrznici so vkupna pazarna vrednost od 1.200.000 dolari, kolkav iznos treba da im vrati na sopstvenicite na denot na dostasuvaweto? • 1.000.000 dolari

  26. DOLGORO^NI OBVRZNICI • Obvrznicite mo`at da glasat na ime ili na donositel. • Postapka za emisija na obvrznici • Dogovor za emisija na obvrznici (indenture) • Ulogata na staratelot (trustee) • Negativni strani na finansiraweto na firmite preku emisija na dolgoro~ni obvrznici: • obvrskata za otplata na glavnicata na dolgot vo celiot svoj iznos dostasuva vo eden moment; • promenite na kamatnite stapki na finansiskiot pazar.

  27. VIDOVI OBVRZNICI • Kuponski obvrznici • Beskuponski obvrznici • Amortizira~ki obvrznici • Obvrznici so fiksna i fluktuira~ka stapka • Otpoviklivi obvrznici • Indeksirani obvrznici • Osigurani i neosigruani obvrznici • Participativni dolgoro~ni obvrznici • Konvertibilni obvrznici

  28. Stepenuvawe (rating) na obvrznicite 4-K: • Karakter • Kapacitet • Kolaterala (obezbeduvawe) • Klauzuli

  29. Stepenuvawe (rating) na obvrznicite

  30. Za i protiv finansiraweto so pozajmen kapital Povolnosti: • Pla}awata na kamata se odbitni stavki od dano~nata osnovica • Obvrskite se jasno i precizno specificirani • Vo uslovi na inflacija, zadol`uvaweto e povolno • Do izvesna mera ja namaluva cenata na kapitalot Negativnosti: • Obvrskite za pla}awe se neizbe`ni • Restriktivni klauzuli • Prezadol`enosta ja namaluva vrednosta na obi~nite akcii

  31. PAZAR NA KAPITAL Pazar na kapital - povrzuvaweto na ponudata i pobaruva~kata na dolgoro~nite krediti i dolgoro~nite hartii od vrednost koi proizleguvaat od nekoj odnos na sopstvenost ili od krediten odnos. Ponuduva~i na dolgoro~ni pari~ni sredstva: • naselenieto – za{tedi • pretprijatijata - akumulacija • dr`avata – vi{oci na sredstva • bankite i drugite finansiski organizacii – transformacija na ro~nosta i kapital od stranstvo

  32. PAZAR NA KAPITAL Pobaruva~i na dolgoro~ni pari~ni sredstva: • naselenieto - trajni dobra za doma}instvoto • pretprijatijata – dolgoro~ni vlo`uvawa • dr`avata - dolgoro~ni vlo`uvawa • bankite – za natamo{no plasirawe na sredstvata • Hartii od vrednost • Primaren i sekundaren pazar na kapital

  33. ORGANIZACIJA NA PAZAROT NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST 1. INVESTICISKI BANKI Funkcii na investiciskite banki: • Emisija i otkupuvawe na novi hartii od vrednost od pretprijatijata {to gi izdavaat i nivna proda`ba na javnosta (underwriting); • Posreduvawe vo trguvaweto so dolgoro~ni hartii od vrednost (brokerski uslugi); • Vr{ewe sovetodavni raboti.

  34. ORGANIZACIJA NA PAZAROT NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST 2. PAZAR NA HARTII OD VREDNOST "PREKU [ALTER" • Pazar na hartii od vrednost "preku {alter" (Over-the-counter market) - podrazbira proda`ba preku posrednici, vo ramkite na samiot posrednik ili vo sorabotka so niv. • NASDAQ - National Association of Securities Dealers Automatic Quotation System

  35. ORGANIZACIJA NA PAZAROT NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST 3. BERZI NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST • Berzata e posredni~ka organizacija; • Trguvaweto na berzata e skoncentrirano samo vo nekolku ~asa; • Na berzite kotiraat samo dolgoro~ni hartii od vrednost so povolno ocenet bonitet; • U~esnicite na berzata mora da imaat odobruvawe od soodveten organ na berzata za trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost (brokeri, dileri); • Cenata na dolgoro~nite hartii od vrednost na berzata se utvrduva preku slobodna javna aukcija (licitacija, naddavawe).

  36. New York Stock Exchange (NYSE)

  37. New York Stock Exchange (NYSE)

  38. Tokyo Stock Exchange

  39. Makedonska berza A.D. Skopje Osnovana e vo 1995 godina kako akcionersko dru{tvo na neprofitna osnova. Pozna~ajni funkcii na Berzata se: • Trgovija (promet) so dolgoro~ni hartii od vrednost (akcii i obvrznici); • Kotacija (registracija) na hartiite od vrednost; • Utvrduvawe na kursot na hartiite od vrednost; • Objavuvawe na site relevantni podatoci od raboteweto na berzata.

  40. Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost A.D. Skopje • Po~nuvaj}i od 25.04.2001 godina, trguvaweto se odviva po elektronski pat. • BEST-sistem (Berzanski elektronski sistem na trguvawe). • Trguvaweto se odviva od ponedelnik do petok, od 10:00 do 13:00 ~asot.

  41. LIZING

  42. LIZING ISTORIJAT NA LIZINGOT: • Pred 5000 godini na Sredniot Istok – zakup na zemji{te, dobitok • 370 godina p.n.e. vo Anti~ka Grcija – bankarski lizing • XIX vek – lizing so opcija za otkup na sredstvoto • 1952 godina vo SAD – prva specijalizirana lizing kompanija • 2000 godina – NLB Lizing – prva lizing kompanija vo Makedonija

  43. LIZING TIPOVI NA LIZING: • Operativen lizing • Finansiski (kapitalen) lizing • Proda`ba so povraten lizing • Kombiniran lizing • Lizing so zadol`uvawe

  44. Sporedba na oddelnite tipovi lizing

More Related