1 / 45

GLAVA VIII

GLAVA VIII. VREDNUVAWE NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST. Kako ja opredeluvame vrednosta na edna akcija ili obvrznica? [to e vrednost, a {to cena? Dokolku akcijata se prodava po cena od 1.800 denari, dali e isplatlivo da ja kupime?

cooper
Download Presentation

GLAVA VIII

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GLAVA VIII VREDNUVAWE NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST

  2. Kako ja opredeluvame vrednosta na edna akcija ili obvrznica? • [to e vrednost, a {to cena? • Dokolku akcijata se prodava po cena od 1.800 denari, dali e isplatlivo da ja kupime? • Dokolku ja kupam obvrznicata po cena od 82%, kolkava stapka na prinos }e ostvaram? Dali taa stapka e zadovolitelna vo sporedba so ostanatite alternativi za vlo`uvawe?

  3. Koncepti na vrednosta: • Ekonomska vrednost • Pazarna vrednost (cena) • Knigovodstvena vrednost • Likvidaciona vrednost • Proceneta vrednost, i dr.

  4. Od {to zavisi vrednosta na koe bilo dobro? • Korisnost • Avtomobil, hrana, obleka… • Retkost • Slika od Pikaso, zlaten nakit…

  5. Koja e korista od hartiite od vrednost? • Pari~niot prinos {to tie mo`at da ni go donesat • Poradi toa, gi vrednuvame vrz osnova na idnite o~ekuvani prinosi • Idnite prinosi moraat da se diskontiraat, t.e. svedat na sega{na vrednost

  6. OSNOVNI VLEZNI GOLEMINI PRI VREDNUVAWETO • Gotovinskite tekovi • Vremeto • Diskontnata stapka

  7. OSNOVEN MODEL ZA VREDNUVAWE • PV = sega{na vrednost na sredstvoto • CFt = gotovinski tek o~ekuvan na krajot na godinata t • r = diskontna stapka • n = traewe na periodot vo godini.

  8. VREDNUVAWE NA OBVRZNICI • V0 = sega{na vrednost na obvrznicata • K = kuponska kamata vo denari • N = nominalna vrednost na obvrznicata • r = barana stapka na prinos • n = period na dostasuvawe (godini).

  9. VREDNUVAWE NA OBVRZNICI • V0 = sega{na vrednost na obvrznicata • K = kuponska kamata vo denari • N = nominalna vrednost na obvrznicata • r = barana stapka na prinos • n = period na dostasuvawe (godini).

  10. Primer 1: • nominalna vrednost na obvrznicata = 1000 denari, • godi{na kamata = 80 denari (8% od nominalnata vrednost) • rok na dostasuvawe = 10 godini • diskontna stapka (baranata stapka na prinos) = 9% godi{no • Kolku iznesuva vrednosta na obvrznicata ? V0 = 935,82

  11. Primer 2: • nominalna vrednost na obvrznicata = 1000 denari, • godi{na kamata = 80 denari (8% od nominalnata vrednost) • rok na dostasuvawe = 10 godini • diskontna stapka (baranata stapka na prinos) = 6% godi{no • Kolku iznesuva vrednosta na obvrznicata ? V0 = 1.147,20

  12. BARANIOT PRINOS I VREDNOSTA NA OBVRZNICATA

  13. VREMETO DO DOSTASUVAWE I VREDNOSTA NA OBVRZNICATA 1. Konstantni stapki na baran prinos 2. Promenlivi stapki na baran prinos Pazarna vrednost na obvrznica pri razli~ni stapki na baran prinos

  14. Odnos me|u vremeto do dostasuvawe, baranata stapka na prinos isega{nata vrednost na obvrznicata

  15. Obvrznici so polugodi{na kuponska kamata

  16. Primer: • nominalna vrednost na obvrznicata = 1000 denari, • godi{na kamata = 100 denari (10% od nominalnata vrednost) • Kamatata se isplatuva semestralno • rok na dostasuvawe = 4 godini • diskontna stapka (baranata stapka na prinos) = 8% godi{no • sega{na vrednost na obvrznicata = ?

  17. Primer: Da se utvrdi sega{nata vrednost na beskuponskata obvrznica so nominalna vrednost od 1.000 denari i period na dostasuvawe od 12 godini, dokolku diskontnata stapka e 9%! Vrednuvawe na beskuponski obvrznici

  18. Primer: vrednuvawe na obvrznicite za denacionalizacija izdadeni od RM • Denacionalizacija – Serija 3 (D03) • Emituvana 2004 godina • Ne e kuponska obvrznica! • Sekoj 1.06. se otplatuva 1/n od glavninata i 2% kamata na neotplateniot iznos • n e broj na godini do dostasuvaweto vo momentot na kupuvaweto

  19. STAPKA NA PRINOS DO DOSTASUVAWETO (YIELD TO MATURITY) • Prinosot do dostasuvawe e stapka koja go ozna~uva prinosot koj investitorot }e go zaraboti, ako ja kupi obvrznicata po odredena cena i istata ja zadr`i do dostasuvaweto.

  20. Primer: • tekovna pazarna cena na obvrznicata = 1100 denari, • nominalna vrednost = 1000 denari, • godi{en iznos na kamatata = 100 den., (stapka na kuponska kamata = 10%) • vreme na dostasuvawe = 10 godini. Kolku iznesuva stapkata na prinos do dostasuvawe? Yd = stapka na prinos do dostasuvaweto PC = tekovna pazarna cena na obvrznicata NV = nominalna vrednost na obvrznicata K = iznos na kuponskata kamata

  21. VREDNUVAWE NA OBI^NA AKCIJA OSNOVNA RAVENKA ZA VREDNUVAWE NA OBI^NI AKCII: PV = sega{na vrednost na obi~na akcija Dt = dividenda po akcija {to se o~ekuva na krajot na godinata t r = stapka na baran prinos po akcija.

  22. Slu~aj br.1: Model na nulti raste` • Celokupnata dobivka se raspredeluva, nema reinvestirawe, osven na amortizacijata • Bidej}i nema akumulacija, nema nitu raste` na dobivkata i na dividendata • Tipi~no za firmi vo zrela faza od svojot `ivoten vek • Pogodno e za vrednuvawe na prioritetnite akcii

  23. Model na nulti raste` Primer: - godi{na dividenda = 1.500 denari; - barana stapka na prinos = 12 %.

  24. Slu~aj br. 2: Model na konstanten raste` • Del od dobivkata se reinvestira, t.e. investiciite se pogolemi od amortizacijata • Poradi reinvestiraweto, dobivkata kontinuirano raste so stapka g

  25. Model na konstanten raste` g – stapka na konstanten raste`

  26. Primer: - Do = 1.500 denari; - stapka na o~ekuvan prinos, r = 12%; - stapka na konstanten raste`, g = 6% godi{no

  27. Slu~aj br. 3: Model na razli~en fazen raste` • Kompanijata vo po~etniot period ima neramnomeren tek na dividendata i neto-dobivkata – period na nadnormalen raste` • Po istekot na ovoj period, zapo~nuva period na kontinuiran raste`, so stapka g

  28. Slu~aj br. 3: Model na razli~en fazen raste`

  29. Primer: Kolku iznesuva vrednosta na akcijata, dokolku se o~ekuva dividendata vo prvata naredna godina da iznesuva 100 denari, vo vtorata godina 140, vo tretata godina 160 denari, a potoa, se o~ekuva taa da raste kontinuirano so stapka od 4% godi{no? Stapkata na o~ekuvan prinos iznesuva 10%.

  30. Slu~aj br. 3: Model na razli~en fazen raste` Primer 2: • Se o~ekuva deka vo tekot na slednite 3 godini kompanijata }e ostvari porast na neto-dobivkata i na dividendata po akcija so stapka od 5% godi{no, dodeka od ~etvrtata godina natamu, dividendata se o~ekuva da raste stabilno, so godi{na stapka od 3%. • Dokolku poslednata isplatena dividenda e 200 denari po akcija, a diskontnata stapka e 7%, presmetajte ja sega{nata vrednost na akcijata.

  31. Kolku iznesuva r (diskontnata stapka)? Diskontnata stapka zavisi od: - op{toto nivo na kamatnite stapki - rizikot na vlo`uvaweto • Metod na nadgraduvawe K = Rf + Premija za rizikot • CAPM

  32. Pra{awe: • Kako se vrednuvaat akciite na kompaniite {to ne isplatuvaat dividenda?

  33. ALTERNATIVNI POSTAPKI NA VREDNUVAWE Vrednuvawe so pomo{ na multiplikatori • Koeficient cena/dobivka • Koeficient pazarna cena/knigovodstvena vrednost Model na korporativno vrednuvawe

  34. Vrednuvawe so multiplikatori • Koeficient cena/dobivka • Primer: • Dobivkata po akcija za kompanijata iznesuva 150 denari • Prose~niot koeficient C/D vo dejnosta e 14 • Akcijata vredi 14 h 150 = 2.100 den.

  35. Vrednuvawe so multiplikatori • Koeficient cena/knigovodstvena vrednost • Primer: • Knigovodstvenata vrednost na akcijata e 1.000 denari • Prose~niot koeficient C/KV vo dejnosta e 2,5 • Akcijata vredi 1.000 h 2,5 = 2.500 den.

  36. Vrednuvawe preku slobodniot gotovinski tek (Free Cash Flow) Slobodniot gotovinski tek e vrednosta na celokupniot pari~en priliv {to im pripa|a na sopstvenicite na kapitalot SGT ni go poka`uva gotovinskiot tek {to i ostanuva na kompanijata otkako taa }e gi podmiri potrebite za investirawe SGT = NODPO + Amortizacija – Bruto-invest. vo operativni sredstva SGT = NODPO + Amortizacija – (Neto-investicii vo operativni sredstva + Amortizacija) SGT = NODPO – Neto-investicii vo operativni sredstva

  37. Vrednuvawe preku slobodniot gotovinski tek (Free Cash Flow) ^ekori vo postapkata: 1. Proekcija na slobodniot gotovinski tek po godini 2. Diskontirawe na gotovinskite tekovi so prose~nata cena na kapitalot kako diskontna stapka 3. Utvrduvawe na terminskata vrednost 4. Vrednosta na edna akcija = (PV(FCF) – Dolgovi) : Broj na akcii

  38. Proekcija na slobodniot gotovinski tek - 1

  39. Proekcija na slobodniot gotovinski tek - 2

  40. Proekcija na slobodniot gotovinski tek - 3

  41. Presmetka na terminskata vrednost

  42. Utvrduvawe na cenata po akcija

  43. Kako se formira pazarnata cena?

  44. Kratok kviz na Warren Buffet • “ Ako planirate da jadete hamburgeri vo tekot na svojot `ivot, a ne ste proizvoditel na meso, dali bi sakale cenite na mesoto da bidat povisoki ili poniski?” • “Ako planirate od vreme - na vreme da kupite nov avtomobil, dali bi sakale cenite na avtomobilite da bidat povisoki ili poniski?” • “A, sega glavnoto pra{awe: Dokolku o~ekuvate da bidete neto-{teda~ vo slednite 5 godini, dali bi sakale cenite na akciite vo toj period da rastat ili da opa|aat?”

More Related