POSEBNI DEL GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA (I. del)

1. POSEBNI DEL GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA(I. del) doc. dr. Liljana SELINŠEK OGKP, predavanje, 05.05.2009 Tematski sklopi: klasifikacija gospodarskih kaznivih dejanj pravno zavarovane vrednote in dobrine podatki za fenomenološko analizo gospodarskega kaznivega dejanja insolvenčna kazniva dejanja - kazniva dejanja, povezana z varstvom konkurence in industrijske lastnine OPOZORILO: prezentacija ni študijsko gradivo, ampak le pripomoček za ponavljanje!!

2. DELITEV ČISTIH GKD IZ POSEBNEGA DELA KZ-1 V SKUPINE: • insolvenčna kazniva dejanja; • kazniva dejanja s področja varstva konkurence; • kazniva dejanja s področja varstva industrijske lastnine; • kazniva dejanja, povezana z vrednostnimi papirji; • ostala čista gospodarska kazniva dejanja.

3. PRAVNO ZAVAROVANE VREDNOTE IN DOBRINE Glede na pravno zavarovane vrednote in dobrine, ki temeljijo na načelu zaupanja v gospodarstvu, lahko čista gospodarska kazniva dejanja razdelimo na tista, ki: • ščitijo gospodarsko poslovanje (zavarovane dobrine: načelo vestnosti in poštenja, načelo enakosti, upniške terjatve, zaupanje v poslovni promet, nadzor v gospodarskem poslovanju, kreditni promet, trg kapitala); • ščitijo odnose med gospodarskimi subjekti (zavarovane dobrine: lojalna konkurenca, enako obravnavanje upnikov, stečajna masa, varstvo potrošnikov, industrijska lastnina) in • ščitijo odnose v gospodarskem subjektu (zavarovane dobrine: premoženje gospodarskega subjekta, poslovna skrivnost).

4. FENOMENOLOŠKA ANALIZA GOSPODARSKEGA KAZNIVEGA DEJANJA • KAZENSKOPRAVNO ZAVAROVANA VREDNOTA / DOBRINA • VRSTA KAZNIVEGA DEJANJA GLEDE NA STORILCA (+ morebitna odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje) • OBLIKE KAZNIVEGA DEJANJA • IZVRŠITVENI NAČINI • VRSTA IN OBLIKA KRIVDE • ANALIZA MOREBITNIH BLANKETNIH NAPOTITEV • PREDPISANE KAZNI

5. INSOLVENČNA KAZNIVA DEJANJA • Lažni stečaj (226. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini: • A/ navidezno ali dejansko poslabšanje premoženjskega stanja storilca ali drugega dolžnika tako da (226/I): - storilec premoženje ali njegov del, ki sodi v stečajno maso, navidezno proda, brezplačno odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali uniči; - storilec sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve; - storilec prikrije, uniči, predrugači ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejanskega premoženjskega stanja • B/ storilec sebe ali drugega spravi v položaj plačilno nesposobnega tako da (226/II): - nesmotrno troši sredstva - se čezmerno zadolžuje, - pravočasno ne izterja dolgov, - sklepa škodljive pogodbe, - neodplačno ali navidezno prenaša premoženje na druge osebe ali - na drug način zmanjšuje vrednost svojega premoženja ali premoženja oz. podjetja, ki ga upravlja. • posledica: povzročitev stečaja ali izbrisa gospodarske družbe iz SR exoffobrez likvidacije • oblika krivde: direktni naklep / namerni delikt: A/ namen, da obveznosti ne bi bile plačane (226/I) B/ namen oškodovati upnike (226/II) • blanketne napotitve: presojanje lažnega “stečaja” oziroma pogojev za exoffoizbris iz sodnega registra temelji na pravilih stečajnega prava (ZFPPIPP, ZZavar, ZZ, Zban ipd.) Za razmislek: ZOPOKD predvideva odgovornost pravnih oseb za lažni stečaj. Ali pridejo pri tem kaznivem dejanju v poštev vsi formalni temelji odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja? Kako je z izrekom kazenskih sankcij v primeru obsodbe pravne osebe za kaznivo dejanje lažnega stečaja?

6. oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini (ob predpogoju zavesti, da je storilec sam ali kdo drug postal nezmožen za plačilo): - izplačilo dolga iz zadolženega premoženja z namenom spraviti določenega upnika v ugodnejši položaj ali kakšno drugačno ravnanje za dosego istega namena (1. odstavek), - priznanje neresnične terjatve z namenom izigranja in oškodovanja upnikov (2. odstavek); - sestava lažne pogodbe z namenom izigranja in oškodovanja upnikov (2. odstavek) - drugo goljufivo dejanje za dosego namena izigranja in oškodovanja upnikov (2. odstavek). • posledica: velika premoženjska škoda (drugim) upnikom • oblika krivde: direktni naklep /namerni delikt (namen, spraviti kakšnega upnika v ugodnejši položaj oziroma namen izigrati in oškodovati upnike) • blanketne napotitve: neposrednih blanketnih napotitev ni, razlaga zakonskega znaka “postal nezmožen plačila” pa terja poznavanje določil ZFPPIPP • Za razmislek:A, ki je bil zaposlen kot natakar in je prejemal mesečno plačo 700 EUR neto, si je nenehno sposojal večje količine denarja od znancev. Poleg tega je imel odprt TRR na treh različnih bankah, povsod je koristil limit in maksimalne kratkoročne kredite. Denar je zapravljal v igralnicah. Dejstvo, da je do vratu zadolžen na različnih koncih, je skrbno prikrival in posojilodajalcu ob vsakem novem posojilu zagotavljal, da potrebuje denar za plačilo davka na dediščino, ki jo je dobil po teti iz tujine. Čeprav je vedel, da posojil s svojimi rednimi dohodki ne bo mogel vrniti in da nima dovolj premoženja za poplačilo dolgov, teto v tujini pa si je izmislil, je najemal posojila vse dotlej, dokler ni njegov dolg pri enajstih fizičnih osebah in treh bankah dosegel 60.000 €. Vprašanje: • ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje oškodovanja upnikov?

7. KAZNIVA DEJANJA S PODROČJA VARSTVA KONKURENCE • Zloraba monopolnega položaja (225. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini: • ravnanje v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, in sicer: - kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov med podjetji, - zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij, - ustvarjanje prepovedane koncentracije podjetij. • posledica: - preprečena ali pomembno ovirana ali izkrivljena konkurenca v RS ali na trgu EU ali njegovem pomembnem delu; ali - pomemben vpliv na trgovino med državami članicami EU • oblika krivde: direktni naklep • objektivni pogoj kaznivosti: velika premoženjska škoda za udeleženo podjetje/podjetja ali velika premoženjska škoda za drugo podjetje • blanketne napotitve: za pravilno razumevanje izvršitvenih načinov je treba poznati določbe ZPOmK-1 • problem: - (pre)široki pojmi - razmerje oz. razmejevanje s prekrški zoper konkurenco • Malce za razmislek: Ali je lahko storilec tega kaznivega dejanja samostojni podjetnik?

8. preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini: - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev posojila, investicijskih sredstev, subvencij ali druge ugodnosti, predloži neresnične ali nepopolne podatke o premoženjskem stanju, bilancah, dobičku ali izgubi, ali druge podatke, ki so pomembni za odobritev posojila ali ugodnosti (1. odstavek); - storilec posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za odobritev takšne ugodnosti, v prejšnji točki naštete podatke zamolči (1. odstavek) - nenamenska uporaba s preslepitvijo pridobljenega posojila (2. odstavek) Za razmislek: kakšno vlogo ima pri kaznivem dejanju iz 230. člena KZ-1 dejstvo, ali posojilojemalec npr. najeto posojilo odplačuje ali ne? • oblika krivde: naklep • blanketne napotitve: / • Za razmislek: Gospodarska družba A d.d. je kandidirala za ugodno posojilo na razpisu EU, in sicer z namenom pridobitve sredstev za zagon nove proizvodne linije. Vsi posredovani podatki pristojnim institucijam so bili korektni. Družba je posojilo dobila, nato pa je njen direktor odredil, da bodo denar namesto za novo proizvodno linijo porabili za nakup stanovanjsko-poslovnega objekta. Ali je v tem primeru podano kaznivo dejanje iz člena 230 KZ-1? Kakšna vprašanja se pojavljajo ob tem?

9. preslepitev kupcev (232. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini: - večji obseg razpečevanja izdelkov z oznako, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga (1. odstavek), - večji obseg razpečevanja izdelkov, ki niso toliko težki ali takšne kakovosti, kot se pri njih navadno domneva (1. odstavek), - večji obseg razpečevanja izdelkov brez oznake o vsebini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka, če je takšna oznaka predpisana (1. odstavek), - sklepanje pogodb z lažnimi navedbami o dobavnem roku ali načinu izpolnitve obveznosti kot bistvenem sestavnem delu pogodbe (2. odstavek), - lažna objava, da je cena blaga znižana, ali da se blago razprodaja, ali da se bodo cene zvišale oziroma druga lažna reklama (3. odstavek). • oblika krivde: direktni naklep (dejanje po 1. in po 3. odst. je določeno kot namerni delikt – storilec mora delovati z namenom, da preslepi kupce) • blanketne napotitve: predpisi, ki določajo obvezno označevanje vsebine, vrste, izvora, kakovosti ali trajanja izdelka Malce za razmislek: kakšno je razmerje med preslepitvijo kupcev in goljufijo?

10. izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini: - kršitev dolžnosti glede varovanja poslovne skrivnosti na način, da se podatki, ki so poslovna skrivnost, sporočijo ali izročijo tretji osebi (1. odstavek), - drugačno omogočanje tretji osebi, da pride do podatkov, ki so poslovna skrivnost(1. odstavek), - zbiranje podatkov, ki so poslovna skrivnost, z namenom, da se izročijo nepoklicani osebi (1. odstavek), - protipravno pridobivanje podatkov, ki so poslovna skrivnost, z namenom neupravičene uporabe (2. odstavek). • oblika krivde: 1. in 3. odstavek 236. člena KZ-1: naklep in malomarnost; 2. odstavek 236. člena KZ-1: samo naklep • blanketne napotitve: stari KZ je v 5. odstavku 241. člena vseboval LASTNO DEFINICIJO poslovne tajnosti, ki je bila ožja od opredelitve poslovne skrivnosti v členih 39 in 40 ZGD-1. KZ-1 pojma poslovne skrivnosti ne opredeljuje, zato se je cona kriminalnosti na tem področju (nesorazmerno) razširila! • pogojno sodita med KD s področja varstva konkurence tudi obe korupcijski KD iz 24. poglavja KZ (241. in 242. člen KZ-1)

11. KAZNIVA DEJANJA S PODROČJA VARSTVA INDUSTRIJSKE LASTNINE • neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini (vsi so možni le pri gospodarskem poslovanju): - neupravičena uporaba tuje firme, znamke, geografske označbe ali druge posebne oznake za blago ali storitev (1. odstavek), - uporaba bistvenega dela tuje firme, znamke, geografske označbe ali druge posebne oznake za blago kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanja blaga ali storitev (1. odstavek), - neupravičena uporaba tujega modela (2. odstavek). • oblika krivde: direktni naklep (zajemati mora dejstvo neupravičene uporabe tuje razlikovalne oznake) • blanketne napotitve: neposredne blanktene napotitve ni, za razumevanje dejanja je potrebno poznavanje ZIL-1 • neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1) • zakonsko določeni izvršitveni načini (vsi so možni le pri gospodarskem poslovanju): : - neupravičena uporaba tujega izuma, zavarovanega s patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom, - neupravičena uporaba registrirane topografije polprevodniškega vezja, - neupravičena uporaba nove rastlinske sorte, zavarovane z žlahtniteljsko pravico • oblika krivde: direktni naklep (zajemati mora dejstvo neupravičene uporabe tujega izuma ali topografije) • blanketne napotitve: neposredne blanktene napotitve ni, dejanje pa je potrebno razlagati skladno z določbami ZIL-1 in ZVTPPV • obvezen odvzem predmetov (proizvodov, izdelanih na podlagi neupravičene uporabe)!