MGP – Subjekti mednarodnega gospodarskega prava

1. MGP – Subjekti mednarodnega gospodarskega prava 07

2. Subjekti MGP • Klasična metodološka delitev • Mednarodne organizacije • Države • Državna podjetja • Zasebna podjetja

3. Subjekti MGP • Mednarodne organizacije • Institucionalizirane oblike sodelovanja med državami • Ustvarjanje pogojev in okvirov za mednarodne ekonomske odnose • Pravila, priporočila • Koordinacija • Konzultacija • Podjetniška dejavnost (nakup in prodaja strateških surovin  zagotavljanje stabilnosti cen)

4. Subjekti MGP • Mednarodne organizacije • Ustanovljene z mednarodnimi pogodbami • MJP  mednarodna pravna osebnost • Notranji pravni red  pravna oseba države, kjer ima MO sedež • Pravni promet  MO pogosto nastopajo kot zasebna podjetja (torej osebe zasebnega in ne javnega prava) • Težave  MO nima dovolj sredstev, obnaša se kot korporacija • International Tin Council  postopki proti državam članicam…

5. Subjekti MGP • Mednarodne organizacije • Kako je z odgovornostjo MO? • Gre za samostojne pravne osebe javnega prava • Njihove članice niso neposredno odgovorne za nastale dolgove • Kaj pa piercing the corporate veil doktrina? • So torej DČ lahko odgovorne za obveznosti MO?

6. Subjekti MGP • Odgovornost DČ za obveznosti MO • Niso vložile dovolj sredstev za nemoteno delovanje (ITC) • Niso ukrepale v primeru očitnih napak organov MO • Zloraba pravne osebnosti MO s strani DČ • Westland Helicopters Ltd. (U.K.) v. Arab Org. for Industrialization (1984) - klasičen primer spregleda pravne osebnosti…

7. Subjekti MGP • Temeljne (najpomembnejše) MO • OZN (univerzalna MO) + specializirane organizacije • UNCTAD (UN Conference on Trade and Development) • UNCITRAL (UN Commission on INternational Trade Law) • IMF • WB

8. Subjekti MGP • Omejene MO za mednarodne ekonomske odnose • OECD (economic cooperation and development) • OPEC • EFTA, CEFTA, NAFTA • EU… • NGO – nevladne mednarodne organizacije • ICC • IATA…

9. Subjekti MGP • Države • Subjekt MGP  nosilec oblasti, lastnik surovin, stranka pogodbe • Pomembno vprašanje  imuniteta države • Zaradi ravnanja svojih organov je država lahko tožena pred domačim ali “tujim” forumom • Kdaj lahko uveljavlja imuniteto (ki izhaja iz načela nevmešavanja…)

10. Subjekti MGP • Državna imuniteta • Tožena pred domačim sodiščem? • Ne more uveljavljati imunitete  temelj demokratične ureditve = podvrženost presoji domače sodne oblasti • Tožena pred “tujim” sodiščem? • Do sklicevanja na imuniteto lahko pride • Zaradi načela suverene enakosti se država ne more podvreči jurisdikciji tujega sodišča druge države • Par in parem non habet imperium

11. Subjekti MGP • Državna imuniteta • Se lahko država sklicuje na imuniteto, le je tožena • zaradi neizpolnjevanja pogodbenih • Zaradi neizpolnjevanja nepogodbenih obveznosti? • Je mogoča izvršba na premoženje tuje države? (sredstva DKP na računih banke foruma)

12. Subjekti MGP • Državna imuniteta • Absolutna imuniteta (absolute immunity) • Vedno je mogoče sklicevanje • Omejena imuniteta (restrictive immunity) • Le v določenih primerih • Razlikovanje med • Acta iure imperii • Acta iure gestionis

13. Subjekti MGP • Državna imuniteta • Po drugi (novejši) teoriji torej ni mogoče • Sklicevanje na imuniteto, kadar gre za povsem komercialne transakcije • Država je stranka takšne transkacije • Commercial activity • Težave s presojo standarda komercialne transkacije • I. Congresso del Partido • Litrell • US v. The Public Service Alliance of Canada

14. Subjekti MGP • I. Congresso del Partido • 1973  2 kubanski ladji (Playa Larga in Marble Islands)  peljeta sladkor v Čile • Allendeja strmoglavijo • Obe ladji dobita ukaz  sprememba smeri (Kuba in Vietnam) • Kupec toži državo (Kubo) pred VB sodiščem  rubi kubansko ladjo, ki je bila zasidrana v VB • Kuba se sklicuje na imuniteto  • …if the act in question is of a commercial nature, the fact that it was done for governmental or political reasons does not attract sovereign immunity…

15. Subjekti MGP • Littrell v. United States of America C.A. (1994) • Hoffmann L.J : “The context in which the act took place was the maintenance by the United States of a unit of the United States Air Force in the United Kingdom. This looks about as imperial an activity as could be imagined. But it would be facile to regard this context as determinative of the question. Acts done within that context range from arrangements concerning the flights of the bombers - plainly jure imperii - to ordering milk for the base from a local dairy or careless driving by off-duty airmen on the roads of Suffolk. Both of the latter would seem to me to be jure gestionis, fairly within an area of private law activity. I do not think that there is a single test or 'bright line' by which cases on either side can be distinguished. Rather, there are a number of factors which may characterise the act as nearer to or further from the central military activity . . . Some acts are wholly military in character, some almost entirely private or commercial and some in between“ • Ameriška vojaška bolnica • Pripadniki ameriške vojske • Povsem vojna “operacija” • Kakšna raven oskrbe v vojaški bolnišnici  stvar suverena…

16. Subjekti MGP • US v. The Public Service Alliance of Canada • Delovnopravni spor med kanadskimi delavci in ameriško državo • Delavci zaposleni v US vojaški bazi v Kanadi • Kanadsko VS  res gre za “commercial activity”, vendar je kontekst, v katerem je do spora prišlo t.i. iure imperii (sovereign activity) • La Forest J. :”While bare employment contracts are primarily commercial in nature, the management and operation of a military base is undoubtedly a sovereign activity.”

17. Underhill v Hernandez

18. Oetjen v. Central Leather (1918)

19. Bernstein v. Nederlandsche-Amerikaansche (1949)

20. Subjekti MGP • Act of State Doctrine • Underhill v. Hernandez (168 U.S. 250 (1897) • C.J. Fuller: “…every sovereign state is bound to respect theindependence of every other sovereign state, and the courts of onecountry will not sit in judgment on the acts of the government ofanother, done within its own territory…” • Sabbatino, 376 U.S. 423. • DC  nacionalizacija je v nasprotju z mednarodnim pravom  ASC ne pride v poštev • 2nd Circ.  Bernstein exception • S.Ct.  postavi se na stališče, da niti ena niti druga “formula” ni ustrezna!!! • Ni težav s presojanjem, vendar: “the doctrine is one of“decision”—requiring a careful balancing of the relevantconsiderations—not a “doctrine of abstention”… • Zakaj S.Ct. ni uporabilo Bernstein izjeme? • “…do so would privilege a mereguess, albeit educated, by the Executive as to the probable result.”

21. Subjekti MGP • Act of State Doctrine • V Sabbatino S.Ct. Izdela nov test presoje, kako odločati v primerih, ko se na drugi strani pojavi suverena država • Sodnik mora primerjati več parametrov: • The potential embarrassment to the Executive that couldresult from adjudicating sensitive issues • The Judiciary’s relativeincompetence to engage in foreign relations • The United States’policy of enforcing norms on which there is broad internationalconsensus. • Sodišče opozori, da ne gre za taksativno naštete parametre!!! • Zgolj nekaj faktorjev, ki so nujni, lahko se dodajo novi!!

22. Subjekti MGP • Država • Državni monopoli • Državna podjetja • Zasebna podjetja • Barcelona Traction (1970) • Foreign sovereign compulsion doctrine

23. Subjekti MGP • 3.32 Foreign Sovereign CompulsionAlthough U.S. antitrust jurisdiction extends to conduct and parties in foreign countries whose actions have the required effects on U.S. commerce, as discussed above, those parties may find themselves subject to conflicting requirements from the other country (or countries) where they are located. • Under Hartford Fire, if it is possible for the party to comply both with the foreign law and the U.S. antitrust laws, the existence of the foreign law does not provide any legal excuse for actions that do not comply with U.S. law. However, a direct conflict may arise when the facts demonstrate that the foreign sovereign has compelled the very conduct that the U.S. antitrust law prohibits.

24. Subjekti MGP • In these circumstances, at least one court has recognized a defense under the U.S. antitrust laws, and the Agencies will also recognize it.There are two rationales underlying the defense of foreign sovereign compulsion. • First, Congress enacted the U.S. antitrust laws against the background of well recognized principles of international law and comity among nations, pursuant to which U.S. authorities give due deference to the official acts of foreign governments. A defense for actions taken under the circumstances spelled out below serves to accommodate two equal sovereigns. • Second, important considerations of fairness to the defendant require some mechanism that provides a predictable rule of decision for those seeking to conform their behavior to all pertinent laws.

25. Regionalne trgovinske povezave Kanada/ZDA FTA, NAFTA, EU

26. Kanada/ZDA • 1854 – Reciprocity Treaty • Dogovor o prosti trgovini med državama • Izvoz kanadskih kmetijskih izdelkov in nekaterih surovin • Dostop do ribolovnih con v kanadskem morju • Pogodba preneha 1865 • (ZDA odstopijo – nezadovoljne predvsem s podporo Kanade Združenemu kraljestvu – podpirajo Konfederacijo!)

27. Kanada/ZDA • 1911 – pogojni dogovor o prosti trgovini • Ne uspe in ni nikoli ratificiran • Kanadski kmetje nezadovoljni – ameriški pridelki veliko cenejši zaradi boljše sezone • Opozicija opozarja na slabšanje odnosov z VB • Liberali izgubijo na volitvah – dogovor propade

28. Kanada/ZDA • 1934 – Kongres uveljavi Reciprocal Trade Agreements Act • Bilateralni sporazum med Kanado in ZDA sledi – zgolj umirjeno znižanje nekaterih carinskih stopenj • 1948 – predlog vseobsegajočega dogovora o prosti trgovini • Premier Mackenzie ga ne predloži parlamentu zaradi strahov, da bo sledila popolna ZVEZA z ZDA

29. Kanada/ZDA • 1965 – Auto Pact – sporazum o prosti trgovini na področju vozil, rezervnih delov… • 1975 – Looking Outward - predlog Ekonomskega sveta Kanade: celovita liberalizacija trgovine z ZDA • 1986 – formalna pogajanja med obema državama

30. Kanada/ZDA • 1988 – Canada-US Free Trade Agreement • Dve tretjini uvoza v Kanado pride iz ZDA • Tri četrtine izvoza Kanade v ZDA • 1/5 uvoza v ZDA iz Kanade • ¼ ameriškega izvoza v Kanado

31. Kanada/ZDA • 1992 – ratifikacija sporazuma o prosti trgovini med ZDA, Mehiko in Kanado • NAFTA – North American Free Trade Agreement

32. NAFTA • BLAGO • Večina carin odpravljena v 10 letih po podpisu • Uvozne in izvozne ovire (kvote, licence, pregledi) odpravljeni v obdobju 10 let po podpisu • Gre le za blago, ki izvira iz področja treh držav podpisnic • Posebna določila glede sestave blaga

33. NAFTA • Avtomobili – 62.5% sestavin iz NAFTA področja, da gre lahko za blago, ki izvira iz NAFTA področja • Tekstil in oblačila – izdelano iz vlaken, ki so NAFTA izvora! • ZAKAJ tako stroga pravila? • Bojazen, da bi tuji proizvajalci izkoristili ceneno delovno silo v Mehiki in s svojimi izdelki lažje penetrirali na trg ZDA in Kanade

34. NAFTA • Kmetijstvo • ZDA/MEX – odpravljene količinske omejitve, odpravljene (10 l) tudi carinske omejitve. Daljša obdobja predvidena za občutljive izdelke (koruza, pomarančni sok, sladkor) • KAN/MEX – odpravljene vse omejitve, razen za jajca, perutnino, sladkor, mlečne izdelke

35. NAFTA • Fitosanitarni pregledi • Dovoljeni, če ne predstavljajo prikrite diskriminacije • Dovoljeni, če bazirajo na znanstvenih odkritjih in zahtevah • Zaveza, da se bodo spoštovali mednarodni standardi

36. NAFTA • STORITVE/SEDEŽ • Nacionalno načelo in MFN sta upoštevana • Licenciranje/standardizacija • Preverja se le usposobljenost, standardi se medsebojno priznavajo • Finančni sektor ni v celoti liberaliziran • Dovoljene nekatere omejitve glede strukture lastništva v bankah, zavarovalnicah…

37. EU – faze integracije • Preferenčni carinski sistemi • samo posamične ugodnosti na carinskem področju • ni skupne carinske tarife proti tretjim državam • ni prostega pretoka produkcijskih faktorjev • ni usklajevanja politik (ekonomska, socialna, fiskalna, monetarna) • ni skupne politike

38. EU – faze integracije • Območje svobodne trgovine(Free trade area) • opuščene uvozne dajatve med državami članicami • opuščene količinske omejitve med državami članicami • notranji promet blaga med državami članicamije prost • vsaka država članica lahko uporabi lastne carinske stopnje nasproti tretjim državam • v izogib uvoznim izigravanjem s strani tretjih držav se kreira skupna pravila o izvoru blaga, kar omogoča, da se ne meji določi, ali gre se za konkretni proizvod uporabi to ali drugo carinsko tarifo

39. EU – faze integracije • Carinska unija(Customs Union) • vse ovire za trgovanje med državami članicami so ukinjene • določena je skupna zunanja tarifa; to pomeni, da so certifikati o izvoru sedaj za notranje kroženje nepotrebni • ko proizvod pride v carinsko unijo, lahko kroži prosto

40. EU – faze integracije • Skupni trg(Common Market) • je primarno carinska unija • produkcijski faktorji krožijo prosto • definicija dopušča vrsto opcij glede tretjih držav • različni nacionalni predpisi so še vedno dopustni • uvaja se veliko komunitarnih predpisov • prakticira se kombinacija skupnostnih politik (npr. na področju dela) in nacionalnih politik nasproti tretjim državam

41. EU – faze integracije • Ekonomska unija(Economic Union) • skupni trg je že vzpostavljen • obstaja visoka stopnja koordinacije (harmonizacije) ali celo unifikacije ekonomskih politik • precej se dogaja na področju monetarne politike in politike redistribucije dohodkov

42. EU – faze integracije • Monetarna unija(Monetary Union) • kreacija nepreklicno fiksnih menjalni tečajev in • polna konvertibilnost valut držav članic • ali • ena skupna valuta • ta unija zahteva visoko stopnjo sodelovanja in integriranosti makroekonomskih in proračunskih politik članic

43. EU – faze integracije • Popolna ekonomska unija(Full Economic Union) • popolna unifikacija ekonomij držav članic • skupna politika na vrsti področij • skupnost je domala podobna eni sami državi • nekatera področja politične integracije (celo konfederalne oblike)

44. EU – faze integracije • Politična unija(Political Union) • Popolna enotnost monetarne, davčne, socialne politike in politike ekonomskih odnosov s tujino • nadnacionalni sistem dejansko nadomešča nacionalno državo z vidika varnosti in suverenosti

45. EU – faze integracije • Integriran nadnacionalni sistem(Integrated Supranational system) • enako kot politična unija • poenoten sociokulturni sistem

46. EU – 2. člen PES • Naloga Skupnosti je, da z vzpostavitvijo skupnega trga in gospodarske in denarne unije ter z izvajanjem skupnih politik ali dejavnosti, navedenih v 3. in 4. členu, v vsej Skupnosti spodbujajo skladen, uravnotežen in trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti, visoko stopnjo zaposlovanja in socialne varnosti, enakost med moškimi in ženskami, trajnostno in neinflatorno rast, visoko raven konkurenčnosti in gospodarske skladnosti delovanja gospodarstva, visoko raven varstva in izboljšanja kvalitete okolja, zvišanje življenjskega standarda in kakovosti življenja ter gospodarsko in socialno povezanost in solidarnost med državami članicami.

47. EU – 3 .člen PES • Za namene, določene v tem členu, obsegajo dejavnosti Skupnosti, v skladu z določbami te pogodbe in v njej opredeljenega časovnega razporeda: • prepoved carinskih dajatev in količinskih omejitev uvoza in izvoza blaga med državami članicami, ter vseh drugih ukrepov z enakovrednim učinkom, • skupno trgovinsko politiko, • notranji trg, za katerega je značilna odprava preprek pri prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala med državami članicami, • ukrepe, ki se nanašajo na vstop in gibanje oseb na notranjem trgu, kot je to določeno v Naslovu VI, • skupno politiko na področju kmetijstva in ribištva, • skupno politiko na področju prevoza,

48. EU – 3. člen PES • sistem, ki zagotavlja, da na notranjem trgu ne prihaja do izkrivljanja konkurence, • približevanje zakonodaj držav članic v obsegu, ki se zahteva za delovanje notranjega trga, • spodbujanje usklajevanja politik zaposlovanja med državami članicami, z namenom okrepiti njihovo učinkovitost z razvitjem usklajene strategije zaposlovanja, • krepitev gospodarske in socialne povezanosti, • politiko na področju okolja, • krepitev konkurenčne sposobnosti industrije Skupnosti, • pospeševanje raziskovanja in tehnološkega razvoja,

49. EU – 3. člen PES • spodbujanje vzpostavitve in razvoja vseevropskih omrežij, • prispevek k dosegi visoke ravni zdravstvenega varstva, • prispevek h kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju ter razcvetu kultur držav članic, • politiko na področju razvojnega sodelovanja, • pridružitev čezmorskih držav in ozemelj z namenom povečati obseg trgovine in skupno pospešiti gospodarski in družbeni razvoj, • prispevek h krepitvi varstva potrošnikov, • ukrepe na področju energije, civilne zaščite in turizma. • Pri vseh dejavnostih, navedenih v tem členu, si Skupnost prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami

50. EU – sistem po PES • 23, 24, 25 (ex 9-16) Prost promet blaga • črtano (ex 18-29) Vzpostavitev skupne carinske tarife (proti oviram fiskalne narave) • 28-31 (exj 30-37) Odprava količinskih omejitev (proti oviram nefiskalne narave) • 90-93 (exj 95-99) Diskriminatorna obdavčitev (proti oviram fiskalne narave) • 87-89 (ex 92-94)Državne pomoči (proti oviram fiskalne ali nefiskalne narave) • 30 Industrijska lastnina (proti oviram nefiskalne narave) • 81-86 (ex 85-90) Konkurenčno pravo (proti oviram fiskalne narave)