1 / 73

Konkurenčnost Makro koncepti in strategije

Konkurenčnost Makro koncepti in strategije. 1 Predavanje Jože P. Damijan Analiza mednarodne konkurenčnosti. Struktura. Koncept konkurenčnosti Strategije za povečanje konkurenčnosti Lizbonska strategija (LS) Strategija razvoja Slovenije Okvir reform Uresničevanje reform. Literatura.

mahogany
Download Presentation

Konkurenčnost Makro koncepti in strategije

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KonkurenčnostMakro koncepti in strategije 1 Predavanje Jože P. Damijan Analiza mednarodne konkurenčnosti

  2. Struktura • Koncept konkurenčnosti • Strategije za povečanje konkurenčnosti • Lizbonska strategija (LS) • Strategija razvoja Slovenije • Okvir reform • Uresničevanje reform

  3. Literatura • Commission of the European Communities, 2005, “Working together for growth and jobs: A new start for the Lisbon Strategy”, http://ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/COM2005_024_en.pdf • Dunning John H, 1995, “Think Again Professor Krugman: Competitiveness Does Matter,” The International Executive , Vol. 37, No. 4, pp. 315-324. • Krugman, Paul, 1994, “Competitiveness: A Dangerous Obsession,” Foreign Affairs, March-April, pp. 28-44. • OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2005 - Towards a knowledge-based economy, http://titania.sourceoecd.org/vl=3629344/cl=20/nw=1/rpsv/scoreboard/index.htm • Porter, Michael, 1990, “The Competitive Advantage of Nations”, New York, Free Press. • Salvatore Dominick, 2001, “The Globalization of the Economy and the International Competitiveness of Nations”, http://www.fondazionefalcone.it/a_attivita/c_AT3.htm • Sapir Andre et al, 2003, “An Agenda for a Growing Europe: Making the EU Economic System Deliver”, http://www.lex.unict.it/eurolabor/documentazione/altridoc/agenda.pdf • The World Competitiveness Yearbook 2008, Institute for Management Development,Lousanne,http://www.imd.ch/research/publications/wcy/index.cfm • The Global Competitiveness Report 2008-2009, http://www.weforum.org/documents/gcr0809/index.html • Vlada RS, 2005, “Slovenija jutri – Strategija razvoja Slovenije”, http://www.slovenijajutri.gov.si/index.php?15 • Delo Vlade RS, December 2004 – November 2007, Povzetek rezultatov dela Vlade RS v sklopu obrazložitve zahteve za odločanje o zaupnici Vladi RS 19.11.2007)

  4. Globalizacija in konkurenčnost držav • Konkurenčnost vs. Primerjalne prednosti • Je konkurenčnost sploh lahko makro koncept? • Je država lahko nekonkurenčna? • Ali lahko “nekonkurenčne” države propadejo tako kot podjetja? (diskusija Krugman vs. Dunning)

  5. Je konkurenčnost držav pomembna? • Krugman (1994): Mednarodna konkurenčnost je irelevanten koncept, države ne tekmujejo ena z drugo kot podjetja. Življenjski standard je odvisen od rasti produktivnosti in ne od konkurenčnosti države. Če država ni konkurenčna v eni panogi, se pač specializira v drugi in uživa vse koristi od mednarodne trgovine. • Dunning (1995): Če domača podjetja ne inovirajo in povečujejo produktivnost počasneje kot tuja, se njihova konkurenčnost zmanjšuje, država kot celota je prisiljena v specializacijo v tehnološko manj zahtevnih proizvodih, kar vpliva na njeno počasnejšo gosp. rast v prihodnosti. Ni nepomembno, v katerih proizvodih se specializira država.

  6. Koncept konkurenčnosti • Porter (1990): Konkurenčnost je definirana kot“the ability of a country or company to generate more wealth for its people than its competitors in world markets” • Problemi z merjenjem konkurenčnosti: • Primerjave držav različne velikosti in na različnih razvojnih stopnjah so lahko problematične, ker so države zaradi različne gospodarske strukture soočene z različnimi izzivi konkurenčnosti • Ni korelacije med ravnijo razvitosti (BDPpc) in uvrstitvijo po indeksu konkurenčnosti (kaj pa med gospodarsko rastjo in konkurenčnostjo?)

  7. Koncept konkurenčnosti po WEF (GCR) • At the World Economic Forum national competitiveness is understood as the set of factors, policies and institutions that determine the level of productivity of a country. • Raising productivity—meaning making better use of available factors and resources—is the driving force behind the rates of return on investment which, in turn, determine the aggregate growth rates of an economy. • Thus, a more competitive economy will be one which will likelygrow faster in a medium to long-term perspective.

  8. GCR – temelji konkurenčnosti

  9. Lizbonska strategija (LS)struktura • Cilji • Razlogi za LS • Uresničevanje LS • Revidirana LS • Predlogi za izboljšano učinkovitost LS (Sapirjevo poročilo)

  10. 1. Cilji LS (1) • Marec 2000, Lizbona, Evropski svet sprejme t.i. Lizbonsko strategijo s cilji, da EU do leta 2010 postane: • “the most competitive and dynamic knowledgebasedeconomy in the world, capable of sustainableeconomic growth with more and better jobs andgreater social cohesion.” • Glavno geslo: “growth, stability and cohesion”

  11. Cilji LS (2)8 kategorij • Ustvariti informacijsko družbo za vse • Razviti EU na področju inovacij in R&R • Liberalizacija • Dokončanje Skupnega trga • Državna pomoč in politika konkurence • Razviti infrastrukturne panoge • Telekomunikacije • Javne službe in transport • Ustvariti učinkovit in integriran finančni sistem • Izboljšati poslovno okolje • za start-upe (nova podjetja) • podjetniška regulativa • Izboljšati družbeno vključenost • Vrnitev posameznikov med delovno silo • Izboljšanje znanj in veščin • Izboljšanje socialne zaščite • Spodbuditi vzdržen razvoj

  12. 2. Razlogi za LS(1) • Zaostajanje za ZDA v razvitosti

  13. 2. Razlogi za LS(2) • Zaostajanje za ZDA v opravljenih delovnih urah

  14. 2. Razlogi za LS(3) • Zaostajanje za ZDA v stopnji zaposlenosti

  15. 2. Razlogi za LS(4) • Razlogi za zaostajanje za ZDA v rasti BDP

  16. 2. Razlogi za LS(5) • Zaostajanje za ZDA v izobrazbeni strukturi

  17. 2. Razlogi za LS(6) • Zaostajanje za ZDA v izdatkih za izobraževanje

  18. 2. Razlogi za LS(7) • Zaostajanje za ZDA v zaposlovanju podjetij

  19. 2. Razlogi za LS(8) • Visoki skupni stroški dela v EU

  20. 3. Uresničevanje LS (1) • Medtem ko je bilo uresničevanje oblikovanja Skupnega trga EU skozi harmonizacijo “acquis communautaire” centralizirano prek direktiv Evropske komisije (EK), pa je uresničevanje LS v pristojnosti vsake posamične članice EU. • EK je vzpostavila sistem indikatorjev za merjenje uresničevanja ciljev LS

  21. 3. Uresničevanje LS (2)

  22. 3. Uresničevanje LS (3)

  23. 3. Uresničevanje LS (4)

  24. 3. Uresničevanje LS (5)

  25. 4. Revidirana LS (1) • Maja 2005 je Evropski svet na podlagi t.i. Kokovega poročila (november 2004) sprejel revidirano LS, pod geslom “Working together for growth and jobs: A new start for the Lisbon Strategy”, • “Building a European partnership for growth and employment” • Z geslom “rast in delovna mesta” želi EK z zmanjšanjem števila ciljev in merljivih indikatorjev pospešiti uresničevanje LS v posameznih članicah,

  26. 4. Revidirana LS (2)3 cilji

  27. 4. Revidirana LS (3)Boljše menedžiranje LS • EK pripravila t.i. Lizbonski akcijski program • Članice naj imenujejo svojega Mr ali Ms Lizbona • Bolj preprosto poročanje - Uresničevanje LS bo EK preverjala dvakrat letno prek pomladanskega poročila in jesenskega srečanja voditeljev EU

  28. 5. Predlogi za izboljšanje LSAn Agenda for a Growing Europe, Sapir Report, 2003 6 priporočil za izboljšanje konkurenčnosti EU: • Bolj dinamičen Enotni trg(večja integracija na področju storitev in javnih služb, boljša regulacija trgov in večja liberalizacija migracij, razvoj trga rizičnega kapitala), • Povečanje investicijv znanje (inovacije kot ključ rasti, povečanje EU sredstev za R&R), • Izboljšanje makroekonomskih politik(EMU, Growth and stability pact), • Preoblikovanje politike konvergence in prestrukturiranja • Povečanje učinkovitosti(več decentralizacije ob boljši koordinaciji, kvalificirano večinsko glasovanje pri ekonomskih vprašanjih), • Preoblikovanje EU proračunahkrati z nacionalnimi proračuni, da bi bolje odražali in spodbujali doseganje ciljev LS.

  29. 5. Predlogi za izboljšanje LS2. Pomen znanja in inovacij (1)

  30. 5. Predlogi za izboljšanje LS2. Pomen znanja in inovacij (2)

  31. 5. Predlogi za izboljšanje LS2. Pomen znanja in inovacij (3)

  32. 5. Predlogi za izboljšanje LS2. Okolje za inovacije Glavni pogoji za spodbudno inovacijsko okolje: • Dobra zaščita intelektualnih pravic, • Visoka produktivnost R&R dejavnosti, ki sama po sebi zahteva dobro izobrazbo in subvencije za R&R, • Nizke obrestne mere zaradi forward-looking narave R&R investicij, kar kliče po stabilnem makroekonomskem okolju, • Konkurenca na trgu, nizki vstopni stroški in odprt trg, kar stimulira inovacije pri domačih podjetjih, • Dober dostop do rizičnega kapitala pri start-up podjetjih, • Fleksibilen trg dela, ki omogoča, da inovativna podjetja hitro najdejo delovno silo z ustreznimi znanji.

  33. 5. Predlogi za izboljšanje LS2. Izdatki za R&D

  34. 5. Predlogi za izboljšanje LS2. Growth accounting

  35. 5. Predlogi za izboljšanje LS5. Preoblikovanje proračuna EU (1) Prestrukturiranje proračuna (stran od SKP) za namen spodbujanja rasti in solidarnosti – ustanovitev treh skladov: • Sklad za rast (s postavkami za R&R in inovacije, izobraževanje in infrastrukturo), • Sklad za konvergenco - za spodbujanje razvojnega dohitevanja manj razvitih držav (s postavkama za ustvarjanje institucij ter za človeški in fizični kapital), • Sklad za prestrukturiranje – za spodbujanje realokacije proizvodnih dejavnikov kot posledice globlje integracije (s postavkama za pomoč kmetijstvu ter za pomoč posameznikom, ki so izgubili službo)

  36. 5. Predlogi za izboljšanje LS5. Preoblikovanje proračuna EU (2)

  37. 2. delStrategija razvoja Slovenije, reforme in konkurenčnost

  38. Vsebina • Zakaj reforme? • Lizbonska strategija vs. Strategija razvoja Slovenije • Predlog reform v Sloveniji • Kvantitativna in kvalitativna ocena sprejetih reformnih ukrepov po enoletnem obdobju • Dosežki vlade v obdobju 2004-2007 • Zakaj nismo s tem zadovoljni? • Razvojni premisleki za novo vlado

  39. Zakaj reforme? • Cilj države: dosegati visoko konkurenčnost blaginjo svojih državljanov • Konkurenčnost: Sposobnost države, da dosega relativno večje bogastvo kot njeni konkurenti na svetovnih trgih. Konkurenčnost se ne more opisovati zgolj z višino BDP temveč se mora država izkazati tudi v političnih, socioloških, kulturnih in drugih dimenzijah (Garelli, 2005) • Uvrstitev Slovenije na svetovno lestvico konkurenčnosti med 55 državami (IMD):

  40. Elementi nekonkurenčnosti • Razvojna neambicioznost menedžerjev? • Incestuozna vloga države v gospodarstvu • Majhna vlaganja v R&R • Nizka učinkovitost vlaganj v R&R • Inherentna nizka inovativnost podjetij • Katastrofalni davčni sistem • Zbirokratiziranost poslovnega okolja • Neambicioznost politike

  41. Izvoz proizvodov visoke tehnologije(2001)

  42. Nizka vlaganja v R&R (2002)

  43. Nizka učinkovitost vlaganj v R&R (1995-2001)

  44. Nizka inovativnost slovenskih podjetij (2002)

  45. Vrednote • Globalne • Nacionalne • Prilagodljivost • Samozavest • Drznost • Ustvarjalnost • Odgovornost • Solidarnost

  46. So reforme v nasprotju z vrednotami?1. Prilagodljivost in zaposlenost Stopnja zaposlenosti (15-64 let; v %): Indeks togosti trga delovne sile (EU 25 = 45)

  47. 2. Ustvarjalnost in inovativnost (1) Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000; v %)

  48. 2. Ustvarjalnost in inovativnost (2) Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000; v %)

  49. So reforme v nasprotju z vrednotami?3. Inovativnost in produktivnost

  50. VIŠJA DRUŽBENA BLAGINJA Motivacija CILJ: Rast realnih dohodkov Gospodarska rast 6-7% Večja konkurenčnost MEHANIZMI: Učinkovita in cenejša država (institucije + prestrukturiranje javnih financ + JZP + črpanje EU sredstev + nacionalni projekti) Svobodna gospodarska pobuda (privatizacija + podjetništvo + liberalizacija) Spodbude za produktivnost, ekonomsko uporabo znanja in zaposlovanje (davki + tehnološke subvencije) Možnost za aktivnost (trg dela) Motivacija za aktivnost (transferi)

More Related