300 likes | 475 Views
SPREMEMBE POKOJNINSKEGA SISTEMA. A/ DEMOGRAFSKA SLIKA B/ SPREMEMBE V POKOJNINSKEM SISTEMU (ZPIZ-1 vs. ZPIZ-2) C/ SREDNJEROČNA FISKALNA STABILNOST PRILOGA. A. DEMOGRAFSKA SLIKA 2011. 2030.
E N D
A/ DEMOGRAFSKA SLIKAB/ SPREMEMBE V POKOJNINSKEM SISTEMU (ZPIZ-1 vs. ZPIZ-2)C/ SREDNJEROČNA FISKALNA STABILNOST PRILOGA
2030 Vir: EUROSTAT: Europop2008; Statistični urad Republike Slovenije; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
2060 Vir: EUROSTAT: Europop2008; Statistični urad Republike Slovenije; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
Projekcije prebivalstva ERUOPOP2008 - delež osnovnih starostnih skupin (kontingentov) prebivalstva v celotnem prebivalstvu Slovenije v obdobju 2008-2060 16,1% 33,4% 64,3% 49,1% 19,6% 17,5% Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu ter v starosti 60 in 65 let Vir: Human Life-Table Database; Statistični urad Republike Slovenije. *Eurostatove projekcije prebivalstva EUROPOP2008; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen .
Dohodek iz dela na prebivalca Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
B. SPREMEMBE V POKOJNINSKEM SISTEMU (ZPIZ-1 vs. ZPIZ-2) Izbrani podatki za pokojninski sistem
Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine (starost /doba) • ZPIZ-1 • M: 58/40 Ž: 58/38 • M: 63/20 Ž: 61/20 • M: 65/15 Ž: 63/15 • ZPIZ-2 • M: 65/15 Ž: 65/15 • M: 60/43 Ž: 58/41 • PREDČASNA POKOJNINA • M: 60/40 (malusi) Ž: 60/38 (malusi) • Malus = 3,6% znižanje pokojnine za vsako leto ki manjka do 65 leta (M in Ž) • Bonus: če ne uveljavlja predčasne pokojnine in dela naprej dobi 20% predčasne pokojnine • do 65 leta (M in Ž) Odmerne stopnje • ZPIZ-1 • M: Ž: • 35% za prvih 15 let 38% za prvih 15 let • 1,5% za vsako naslednje leto 1,5% za vsako naslednje leto • ZPIZ-2 • M: Ž: • 35% za prvih 15 let 39% za prvih 15 let • 1,5% na leto za naslednjih 10 let 1,5% na leto za naslednjih 10 let • 2,0% za vsako naslednje leto 2,0% za vsako naslednje leto
Bonusi na delovno dobo • ZPIZ-1: višje odmerne stopnje od “splošne” 1,5% • M do dopolnjenega 63 leta:Ž do dopolnjenega 61 leta: • 41 leto=3,0% 39 leto=3,0% • 42 leto=2,6% 40 leto=2,6% • 43 leto=2,2% 41 leto=2,2% • 44 leto=1,8% 42 leto=1,8% • 45 leto=1,5% 43 leto=1,5% • Naprej po 1,5% Naprej po 1,5% • ZPIZ-2: “splošni” 2% odmerni odstotek Bonusi na starost • ZPIZ-1: • M: aplicirajo se na že odmerjeno pokojnino od 63-66 leta starosti • 63-64 leta: povečanje pokojnine za 3,6% • 64-65 leta: povečanje pokojnine za 2,4% • 65-66 leta: povečanje pokojnine za 1,2% • Ž: aplicirajo se na že odmerjeno pokojnino od 61-64 leta starosti • 61-62 leta: povečanje pokojnine za 3,6% • 62-63 leta: povečanje pokojnine za 2,4% • 63-64 leta: povečanje pokojnine za 1,2% • ZPIZ-2: 20% predčasne pokojnine, če je še naprej aktiven
Upoštevanje otrok - nižanje upok. starosti ZPIZ-1 1. Otrok - 8 mesecev 2. Otroka - 20 mesecev 3. Otroki - 36 mesecev + 20 mesecev za vsakega nadaljnjega Na račun otrok ni mogoča upokojitev pred 56. letom (Ž) oz. 58. letom (M) ZPIZ-2 Za vsakega otroka 8 mesecev Na račun otrok ni mogoča upokojitev pred 61. letom (Ž) oz. 63 letom (M) Pokojninska osnova Usklajevanje pokojnin • Valorizacijski količnik: • ZPIZ-1: 0,754 • ZPIZ-2: 0,75513 • Upoštevanje obdobja: • ZPIZ-1: najboljših 18 let • ZPIZ-2: 30 najboljših let, pri čemer se iz tega zaporedja izvzamejo tri najslabša leta (tj. najboljših 27 let) • ZPIZ-1: • Usklajevanje z rastjo plač • Vsebuje horizontalno izenačenost • ZPIZ-2: • Usklajevanje po formuli 60:40 (rast plač:inflacija) do leta 2015, kasneje 70:30 • Ni horizontalne izenačenosti • Vojaški rok: starost za starostno pokojnino se zniža za tri četrtine obdobja obveznega služenja vojaškega roka
ZPIZ-1: Moški, 58 let, 40 let delovne dobe Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
ZPIZ-2: Moški, 58 let, 40 let delovne dobe Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
ZPIZ-1: Ženska, 58 let, 38 let delovne dobe Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
ZPIZ-2: Ženska, 58 let, 38 let delovne dobe Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
Tabela: Predstavitev rezultatov Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
Skupni učinek – sprejet ZPIZ-2 Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
Usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač 60 : 40 (nominalna rast plač : rast cen življenjskih potrebščin) Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
Povišanje upokojitvene starosti za 3 leta Vir: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani , Mitja Čok, Jože Sambt, Boris Majcen
C. SREDNJEROČNA FISKALNA STABILNOST • V skladu z leta 2005 dopolnjenimi pravili Pakta stabilnosti in rasti si mora vsaka država članica EU postavili svoj srednjeročni fiskalni cilj (SFC). • Na podlagi sklepov ob dogovoru o reformi Pakta stabilnosti in rasti v letu 2005 so ustrezne delovne skupine Evropskega Sveta (Odbor za ekonomsko politiko in Odbor za ekonomske in finančne zadeve) izdelale metodologijo, ki v definiciji SFC upošteva tudi implicitne obveznosti zaradi staranja prebivalstva. • Po predlogu Evropske komisije je nov SFC sestavljen iz treh delov: • a/ javnofinančnega salda, ki dolgoročno stabilizira raven dolga do največ 60 % BDP. • b/ prilagoditve zaradi staranja prebivalstva (dolgoročni odhodki zaradi staranja prebivalstva so prevedeni na sedanjo vrednost in vključeni v SFC) • c/ dodatne zahteve za države, katerih dolg že presega 60 % BDP • SFC = javnofinančni saldo (dolg do ravni 60 % BDP) + αC(stroškistaranja) + D(dodatno zniževanje dolga) • Komisija EU je predlagala in na Odboru za ekonomske in finančne zadeve je bil sprejet predlog, da se upošteva pri izračunu SFC za posamezno državo članico 33 % stroškov staranja prebivalstva.
Tabela: Izračun SFC po metodologiji EU Komisije1) • Za Slovenijo to pomeni: • a/ da bi bil SFC, ob upoštevanju originalnega predlaganega ZPIZ-2, -0,1% BDP, • b/ da je SFC, ob upoštevanju v parlamentu sprejetega ZPIZ-2, 0,3% BDP • c/ da bi bil SFC, ob upoštevanju neizvedene pokojninske spremembe, 0,9% BDP • V primeru neuveljavitve ZPIZ-2 je razlika v SFC 0,6% BDP oz. 220 mio EUR letno za vsako leto, ko dosežemo predpisani SFC, pred tem pa še dodatno, kolikor potrebujemo za dosego SFC. • Incoporatingimplictgovernmentliabilities in themedium-term budgeteryobjectetives: A metodologyforprudentpolicy, ECFIN/C2/REP/54404, 28. 9. 2007 • Incorporatingimplicitliabilitiesintothemedium-term budgeteryobjectivites (MTOs): Updateandfinalisationof • June 2008 proposal, ECFIN-C-2/REP/51612, 8. 5. 2009
Slika: Ciklično prilagojeni saldo v primeru uveljavitve in neuveljavitve pokojninske reforme Vir: MF
Tabela: Trenutne ravni stroškov zadolževanja na finančnih trgih *YTM: donos do dospetja (yield-to-maturity) Vir: Bloomberg.
SREDNJEROČNI FINANČNI OKVIR IN FISKALNO PRAVILO Srednjeročni javnofinančni okvir za Slovenijo določa, da se konsolidacija javnih financ opravi v času trajanja enega gospodarskega cikla (6-8 let), in sicer tako, da se: do konca leta 2013 dejanski javnofinančni primanjkljaj zniža pod 3 % BDP, do konca leta 2015 ciklično prilagojeni javnofinančni primanjkljaj zniža pod 1 % BDP, uravnotežen strukturni javnofinančni položaj doseže v času gospodarskega cikla (6-8 let). Slovenija je v letu 2010 uvedla fiskalno pravilo, s katerim vlada določi zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov za tekoče leto in naslednja tri leta (prvi dve leti sta fiksni, drugi dve leti sta indikativni). Fiskalno pravilo je opredeljeno kot: G t+1 = Gt × (1 + g*), pri čemer je g* nominalna rast javnofinančnih odhodkov: g* = gtrend - u×(bt - b*) - v×(ft - f*)preventivni del korektivni del gtrend– 7 letno povprečje potencialne rasti BDP b*, bt– ciljni in dejanski dolg širše države f*, ft– ciljni in dejanski fiskalni saldo širše države Javnofinančni dolg in deficit (Vir: MF, ESA metodologija)
Tabela: Ciljne vrednosti javnofinančnih agregatov v Programu stabilnosti 2011 Vir: Program stabilnosti, dopolnitev 2011, za 2015 ocena Ministrstva za finance * Zgornja meja javnofinančnih odhodkov in javnofinančni deficit za leto 2011 zajemata tudi vrednost državne dokapitalizacije NLB d.d., saj je ta zaradi izkazanega negativnega poslovnega izida banke opredeljena kot državna pomoč. Dokapitalizacija statistično definirana kot kapitalski transfer in ne kot finančna transakcija. To pomeni, da je neposredno prišteta k javnofinančnim odhodkom in deficitu. Deficit v letu 2011 bi se s tem povečal za 0,7% BDP. ** Dokapitalizacija ne bo vplivala na ciklično prilagojeni saldo, v kolikor bo šlo za enkratni, izredni oziroma t.i. »one off« dogodek in če banka v 2011 ne bo več izkazovala negativnega poslovnega izida.
Slika: Struktura nominalnih odhodkov, po ekonomskih namenih, širše države vključno z EU sredstvi (po denarnem toku) Slika: Deleži odhodkov, po ekonomskih namenih, širše države vključno z EU sredstvi (po denarnem toku)
Slika: Sprejet državni proračun, fiskalni okvir in ciljne vrednosti prioritet: nujen poseg v strukturo izdatkov! 6: 6,8% BDP 5: 0,1% BDP 2: 2% BDP