12 MAJ ME\UNARODEN DEN NA SESTRINSTVOTO

1. 12 MAJ ME\UNARODEN DEN NA SESTRINSTVOTO Izgotvile: dipl.med.sestra Natalija De~ovski dipl.med.sestra Valentina Gori~anec Izvor: www.icn.ch

2. 2010: PRU@AJ]I KVALITET, SLU@EJ]I I NA ZAEDNICATA: SESTRITE SE LIDERI VO NEGATA NA HRONI^NITE BOLNI

3. SVETOT SE SOO^UVA SO PORAST NA SMRTNOST I NESPOSOBNOST KAKO REZULTAT NA MASOVNOSTA NA HRONI^NITE ZABOLUVAWA PORADI [TO POSTOI ITNA POTREBA ZA VKLU^UVAWE NA MEDICINSKITE SESTRI VO SITE DELOVI NA ZAEDNICATA, VO SITE SEKTORI SO CEL DA SE NAMALI RASTE^KATA ZAKANA NA GLOBALNIOT ZDRAVSTVEN RAZVOJ

4. DIJABETES KARDIOVASKULARNI BOLESTI RESPIRATORNI BOLESTI KARCINOM • okolu 35 milioni na lu|e sekoja godina umiraat tokmu poradi ovie bolesti (SZO,2008) • ovie bolesti mo`at da se lekuvaat, a nivnata pojava da se spre~i!

5. Zdravstveniot sektor mora da ima vode~ka uloga vo borbata protiv hroni~nite bolesti, a medicinskite sestri mo`at da pridonesat ne samo vo prevencijata tuku i vo pru`aweto na zdravstvena nega na milioni lu|e {irum svetot koi boleduvaat od hroni~ni bolesti.

6. Definicija za hroni~na bolest • bolesti koi dolgo traat i poleka napreduvaat • zdravstveni problemi koi baraat kontinuirano upravuvawe so tek na godini Definicija - termin hroni~na sostojba opfa}a: • nezarazni bolesti (na pr. astma, dijabet) • zarazni bolesti ( HIV/SIDA, tuberkuloza) • dolgoro~ni mentalni poremetuvawa (depresija,{izofrenija) kako i invaliditet (slepilo, genetski poremetuvawa) SZO, 2002

7. Bez razlika na terminot koj se koristi najva`no za medicinskite sestri e da ja razberat goleminata na problemot i brzite promeni koi se javuvaat kako rezultat na toa i da: osiguraat i obezbedat aktivnosti so cel promocija na zdravjeto, prevencija od bolesti, davawe na kvalitetna nega i upravuvawe so taa nega za onie na koi toa im e potrebno.

8. GOLEMINA NA PROBLEMOT • SZO PROCENUVA DEKA POVE]E OD 180 MILIONI LU\E [IRUM SVETOT BOLEDUVAAT OD DIJABET. OVOJ BROJ SE O^EKUVA DA SE UDVOSTRU^I DO 2030 GODINA

9. GOLEMINA NA PROBLEMOT • OKOLU 17.1 MILIONI LU\E UMRELE KAKO POSLEDICA NA KARDIOVASKULARNI BOLESTI [TO PREDSTAVUVA 24% OD VKUPNIOT MORTALITET VO SVETOT • OD OVIE SMRTNI SLU^AEVI PROCENKITE SE DEKA OKOLU 7.2 MILIONI BILE PORADI SRCEVA KORONARNA BOLEST, A 5.7 MILIONI PORADI MOZO^EN UDAR

10. GOLEMINA NA PROBLEMOT • VO SVETOT GODI[NO OD MALIGNI ZABOLUVAWA UMIRAAT OKOLU 7.4 MILIONI LU\E. SE O^EKUVA OVOJ BROJ DA SE ZGOLEMI NA 12 MILIONI VO 2030 GODINA.

11. OVIE BOLESTI MO@AT DA SE SPRE^AT • Okolu 80% od srcevite zaboluvawa, mozo~nite udari i dijabet od tip 2 i pove}e od tretina od karcinomite mo`at da bidat spre~eni so eliminacija na rizik faktorite kako: pu{eweto, nezdravata ishrana, fizi~ka neaktivnost i konsumacijata na alkohol. • Dokolku ne se soo~ime so problemot morbiditetot i mortalitetot od ovie bolesti }e bide se pogolem

12. STRATEGIJA NA ICN • Nacionalnite sestrinski zdru`enija se vo pozicija da im dadat znaewa i sredstva na sestrite na site nivoa kako bi mo`ele da rabotat so nositelite na odlukite vo zaednicata, rabotodavcite, partnerite, sindikatite, pacientite, u~ili{tata,semejstvata so cel borba protiv hroni~nite zaboluvawa ovozmo`uvaj}i im nega na site semejstva i osobeno so cel promocija na zdravjeto i blagosostojba na naselenieto.

13. Po povod odbele`uvaweto na Me|unarodniot den na sestrinstvoto Me|unarodniot sovet na medicinskite sestri (ICN) gi povika site sestri da prezemat aktivnosti, vo svojot profesionalen no i li~en `ivot, so cel namaluvawe na pandemijata na hroni~nite zaboluvawa

14. Rosemary Bryant (predsedatelot na ICN) • "Sega e va`no sestrite da deluvaat taka da postapkite koi lu|eto gi prezemaat so cel na zajaknuvawe na sopstvenoto zdravje bidat dostapni i lesni" • "Dokolku sekoja od 13 milioni sestri deluva kako primer, edukator i inicijator na promeni vo svoeto semejstvo, me|u prijatelite, na rabotnoto mesto i vo zaednicata, zaedno mo`eme da pomogneme vo borba protiv hroni~nite zaboluvawa"

15. Ovoj povik za vklu~uvawe vo aktivnosti bara vnimanie i odgovor na site sestri {irum svetot, bez obzir na nivnata specijalnost ili rabotno mesto. • Obrazovani i informirani sestri mo`at da pridonesat za zna~ajni promeni vo sistemot na zdravstvena za{tita a so toa i da vlijaat na socijalnata politika kako i promena na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo.

16. GRADEWE NA PARTNERSTVO • Uspe{nata prevencija i menaxiraweto so hroni~nite sostojbi baraat koordinirani aktivnosti vo i nadvor od zdravstveniot sektor, me|u organizaciite na gra|anskiot sektor, vladinite tela zdravstvenite rabotnici, privatniot sektor i rabotodavcite. • Partnerstvoto ovozmo`uva sorabotka, gi minimizira rizicite i preklopuvaweto vo aktivnostite, ovozmo`uvaj}i im na site organizacii jaknewe i {irewe na programite i aktivnostite vo vrska so hroni~nite zaboluvawa.

17. 2010 godina ON JA PROGLASIJA ZA ME\UNARODNA GODINA NA SESTRITE “KREIRAWE NA ZDRAV SVET “

18. NIGH, 2007. The Nightingale Initiative for Global Health (NIGH) NAJTINGEJL DEKLARACIJA ZA ZDRAV SVET POTPI[ANA OD 106 ZEMJI ^LENKI NA ON

19. Nie medicinskite sestri i zagri`enite gra|ani na globalnata zaednica so ovaa deklaracija se posvetuvame kon toa da se postigne zdrav svet do 2020 godina. Nie ja objavuvame na{ata spremnost da se obedinime vo programskite aktivnosti, da delime informacii i re{enija za re{avawe na problemite i podobruvawe na uslovite - lokalno, nacionalno i globalno - za da postigneme zdravje za celoto ~ove{tvo.

20. Re{eni sme da gi usvoime li~nite praksi i da gi implementirame javnite politiki vo na{ite zaednici i nacii i so toa da ja napravime ovaa cel do 2020 god. dosti`na i neizbe`na, po~nuvajki deneska vo na{ite `ivoti, vo `ivotot na na{ite najbliski, vo `ivotot na na{iot narod i vo celiot svet. http://www.nightingaledeclaration.net/

21. SRDE^NI @ELBI ZA USPEH