240 likes | 377 Views
2. Srečanje šolskih razvojnih timov (ŠRT) v okviru Priprave na vpeljevanje sprememb. Ljubljana, 16.1.2008.
E N D
2. Srečanje šolskih razvojnih timov (ŠRT) v okviru Priprave na vpeljevanje sprememb Ljubljana, 16.1.2008 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
temelji na teoriji/konceptih in prenosljivih dosežkih projektov DIDAKTIČNA PRENOVA (sodobni pristopi k učenju in poučevanju) EVROPSKI ODDELKI (integrativni kurikulum - kurikularne povezave in sodelovalno poučevanje, odprti kurikulum – nova vloga izbirnega dela/izbirnih predmetov) in predvideva spremembe, ki ne terjajo formalnih odločitev (npr. Strokovnega sveta za splošno izobraževanje) – KURIKULARNE OBOGATITVE in take, ki jih lahko verificira (sprejme, določi…) le Strokovni svet za splošno izobraževanje – KURIKULARNE NOVOSTI Podprojekt POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA
POSODOBITEV GIMNAZIJE NE terjajo FORMALNIH SPREMEMB zahtevajo FORMALNE SPREMEMBE
KURIKULUM osredinjen na predmete fragmentirano znanje ▼ povezano, celovito, interdisciplinarno, transdisciplinarno znanje → holistično znanje → integrativni kurikulum (kurikularnepovezave in sodelovalno poučevanje) UČNI PROCES osredinjen na učitelja ▼ osredinjen na učenca KLJUČNI PREMIKI
INTEGRATIVNI KURIKULUM Kurikulum, osredinjen na predmete Integrativni kurikulum ? GEO GL ŠVZ KEM SLO ZG PS INF AN NE FIL KEM SOC MAT BIO BIO SOC GEO LUM PS FIZ ? INF ZG LUM GL SLO MAT FIZ AN ZG NE ŠVZ FIL ?
KURIKULARNE POVEZAVE: POVZETEK *celovite = kroskurikularne
“Ljudje se ne upirajo spremembam. Oni samo ne želijo biti “spreminjani”, ampak želijo biti vpleteni in imeti vpliv.” (Shollaert, 2006) • Pomembno, od kod izvira pobuda: nezadovoljstva z obstoječim, inspiracijo, želja po profesionalnem razvoju, reakcija na krizo, spodbuda, pričakovanja, naročilo oz. ukaz Bolj kot so spremembe predpisane in doživljene kot prisila od zunaj, večji bo odpor • Raje: kaj želi šola doseči v prihodnosti
“Nobena sprememba se ne zgodi brez tehtnega razloga” (Schollaert, 2006) • S spremembami višjega reda je treba ravnati z veliko takta in potrpežljivosti in ustvarjati ozračje zaupanja in soodločanja • Posebno pomemben je vstop: skupen razmislek ali so spremembe potrebne; navezovanje na izkušnje, potrebe, pričakovanja
Pogoj za premike: vplivanje na pojmovanja, prepričanja, ravnanja • Ni dovolj le informiranje, nagovarjanje, prepričevanje • Potrebno je aktivno soočanje različnih pojmovanj, kognitivni konflikt in preseganje • Izkustveno delo v delavnicah, reflektiranje, kritično prijateljevanje, supervizijo …
Kolektiv kot učeča se skupnost • Skupaj skozi proces analize stanja in potreb, kreiranja vizije in poslanstva, ter skozi razvojno načrtovanje in evalvacijo • Sodelovalno delo in timsko povezovanje • Pomen individualnosti, a v navezavi na kakovostno delovanje sistema
Pri tem velja upoštevati, da je: • intervence najprej treba naravnati na ljudi in šele nato na želeno spremembo • najprej treba doseči spremembe v razmišljanju, da lahko pride do sprememb ravnanj • zato: potrebno razčiščevanje pojmovanj, kritična refleksija in samoregulacije, akcijsko raziskovanje, kritično prijateljevanje, supervizija • z razumevanjem kaže sprejeti nemir, preobremenjenost in začasno nezadovoljstvo, ker je znak sprememb • saj gre za spiralni razvoj: podiranje ravnovesja, ki se vzpostavlja na kvalitativno višjem nivoju • učinki pa postanejo opazni šele čez čas, saj gre za spreminjane kulture šole.
Definicija učeče se organizacije (Senge): • Opogumlja in spodbuja nenehno učenje vseh svojih članov in timov individualno in kot skupine. • Zavestno se spreminja in izboljšuje skozi nenehen učni proces. • Razvija in aktivira znanje in s tem širi zmožnost ustvarjati svojo prihodnost.
zastavljanje lastnih ciljev in usmerjanje razvoja po njih, deljenje vizij, timsko učenje, sistemsko razmišljanje, zavedanje temeljnih kompetenc, pripadnost predanost delu, odgovornost, problemsko reševanje, izkustveno učenje, samousmerjevalnost samoocenjevanje / samoevalvacija ter refleksivnost, pretok informacij, kreativnost, spoštovanje drugačnosti, opogumljajoče ozračje Značilnosti učeče se organizacije (Senge):
Načela pri uvajanju sprememb • Šole/učitelji kot partnerji – spodbuditi jih k načrtovanju sprememb in prepustiti vpliv in izbiro • Ne jemati moči, ampak jo podeljevati, skupaj z občutkom pomembnosti in odgovornosti (empowerment) • Deljeno - razpršeno vodenje (shared leadership)
Hargraves (1994): interaktivni profesionalizem učiteljev: • od individualizma k sodelovanju • od enega k večim • od hierarhij k timom • od nadzorovanja k mentorstvu • od podučevanja k profesionalnemu razvoju • od odvisnosti k partnerstvu • od avtoritete k dogovarjanju • od preživetvenih strategij k podeljevanju moči (empowerment)
Cilji projekta na ravni kolektiva (z namenom doseganja ciljev pri dijakih) • profesionalna rast in avtonomija učiteljev • razvoj učeče se samousmerjene organizacije • kolegialna šolska kultura, interaktivnost, skupno načrtovanje • nastajanje mreže interesnih skupin med šolami • spodbujanje refleksivnosti • odpiranje profesionalne diskusije in izmenjav • razvijanje učiteljev kot raziskovalcev skozi AR • krepitev sodobnih pristopov k poučevanju
Velika slika vpeljevanja sprememb • Čemu spremembe: razmislek o (ne)potrebnosti sprememb, “rahljanje terena” /10.-1. • Kje smo: (začetna) analiza stanja/1.-3. • Kam želimo: splošni razmislek o kakovosti (ter kazalnikih kakovosti) in okvirnih razvojnih usmeritvah in prioritetah 3.-6., nove analize stanja • Kako do tja: konkretni razmislek o razvojnih prioritetah, izdelava razvojnega načrta … / 7.-9. • Kako nam gre: evalvacije /sproti • Kako naprej: skrb za trajnost razvoja / sproti
Kje smo: (začetna) analiza stanja Prva delavnica • Refleksija ŠRT-jev o poteku “priprav terena” in trenutnem stanju v kolektivu • Reflesija ŠRT-jev o lastnem delovanju Druga delavnica • Identificiranje odporov in ravnanje z njimi
“Domača naloga” - tim izvede analizo stanja s celotnim kolektivom na 1. osebni ravni: delavnica Ugotavljanje osebne filozofije poučevanja str. 116 (lahko še delavnica str. 113-115) 2. na ravni kolektiva (kar je hkrati že priprava na marčni korak): delavnica Kaj je značilno za učeče se organizacije, str. 95 Ideja: ravnatelj izvede s kolektivom še delavnico Ugotavljanje šolske klime z vprašalnikom DION, str. 105
Še nekaj sugestij za time • dogovorite se za redna srečevanja tima in dovolj časa namenite zase, torej za izgrajevanje kohezivnosti in izpopolnjevanje v timskih veščinah • zaželeno je, da je ravnatelj član tima • določite okvirni program in rokovnik aktivnosti tako vašega tima kot aktivnosti, ki jih načrtujete s kolektivom za vsako obdobje med dvema našima srečanjema; • čim prej nastavite mapo za gradiva in izdelke (npr. delavnične, odgovore na vprašalnike …) • nastavite »knjigo pohval in sugestij« , ki bi lahko prerasla v portfolijo tima in tudi šole