1 / 12

TENDENCE RAZVOJA GEOGRAFSKIH KURIKULOV

TENDENCE RAZVOJA GEOGRAFSKIH KURIKULOV. Dr. Karmen Kolnik Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru.

ruby-lamb
Download Presentation

TENDENCE RAZVOJA GEOGRAFSKIH KURIKULOV

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. TENDENCE RAZVOJA GEOGRAFSKIH KURIKULOV Dr. Karmen KolnikOddelek za geografijoFilozofska fakultetaUniverza v Mariboru Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

  2. Dr. Karmen KolnikOddelek za geografijoFilozofska fakultetaUniverza v Mariboru TENDENCE RAZVOJA GEOGRAFSKIH KURIKULOV Sestavljavci geografskih kurikulov se različno hitro in različno intenzivno odzivajo tako na - družbene potrebe, - geografske spremembe, - izobraževalne zahteve. Ključne besede: geografija, izobraževanje, vzgoja, kurikul

  3. Dr. Karmen KolnikOddelek za geografijoFilozofska fakultetaUniverza v Mariboru VČERAJ - DANES – JUTRI • Razvoj šolske geografije (slovenske šolske geografije) od druge polovice 20. stoletja dalje; • Kakšne vrste znanj in veščin spodbuja današnje geografsko izobraževanje? • Izzivi prihodnosti temeljijo na načelu družbene proaktivnosti.

  4. Včeraj Razvojne usmeritve geografskega izobraževanja v drugi polovici 20. stoletja v evropskem in slovenskem prostoru: 1.konec druge svetovne vojne do začetka 70.let : poudarek na regionalno geografskih učnih vsebinah in metodičnih postopkih, 2. od 70. let dalje: obrat od regionalne geografije k ciljno orientirani splošni geografiji , 3. od 80.let dalje: diferenciacija učnih ciljev, vsebin in metod geografskega izobraževanja, 4. na prelomu stoletja: usmerjenost v prostor, njegovo lokacijo in razporeditev (regije), odnos med človekom in okoljem, 5. prvo desetletje 21.stoletja: interdisciplinarni učni cilji varovanja okolja , preživetje človeštva in trajnostni razvoj .

  5. Slika 1: Osrednje učne usmeritve geografskega pouka od leta 1950 dalje

  6. Smernice za geografsko izobraževanje • Mednarodna Komisija za geografsko izobraževanje (IGU, 1992) zapiše temeljna izhodišča za oblikovanje nacionalnih učnih načrtov (kurikulov): • KAJnaj znajo, so sposobni in vešči(VSEBINA) • KAKO pridobivajo znanje in kako ga demonstrirajo-uporabijo(METODA) • ZAKAJ naj neko znanje (veščino, sposobnost) pridobivajo (NAMEN). 2. Vpliv gospodarskih, socialnih in političnih sprememb in učinki globalizacije (ekonomski, kulturni, socialni, ekološki,…) na življenje.Pedagoški odgovor na globalizacijo – globalno učenje: prizadevanja posredovati interdisciplinarni vidik pomembnih vprašanj civilizacije, kot so : trajnostni razvoj, naravni viri, odnosi med severom in jugom, multikulturnost in sožitje, človekove pravice, potrošništvo,…

  7. Razvoj geografskih kurikulov po svetu • Na primeru razvoja kurikulov ( med njimi tudi geografskega) Reynolds (2000) ugotavlja ravnanje po treh tradicionalnih usmeritvah: akademski, pedagoški ali po načelih družbene koristnosti, odvisno od tega proti kakšnim »napadom« so se morali boriti ter velik vpliv gospodarstva in politike oz. konkretnega kulturnega okolja na kurikul : npr. poudarjanje pomena avstralske identitete in državljanstva, tržna usmeritev kurikuluma v Veliki Britaniji in Avstriji, upoštevanje multikulturalnosti v ZDA, poudarjanje družbenih obveznosti in vključevanja v družbo na Finskem, ...).

  8. Slika 3: Primerjava geografskih učnih vsebin v izbranih državah:

  9. Danes Izobraževalni potencial geografije Vir: Kolnik, 2006; Kolnik, Resnik Planinc,2006 - prostorska raznolikost: različna fizična okolja, različne človeške aktivnosti, kulture, socialno-ekonomski sistemi ter različne gospodarske stopnje razvoja in preživetja; - večplastnost informacij o javnem, poklicnem in osebnem življenju ljudi, omogoča učencem spoznati in sprejeti odgovornost za delovanje v lokalnem, regionalnem, nacionalnem in globalnem prostoru; - razvoj vrednot in odnosov, ki prispevajo k vrednotenju lepote fizičnega sveta in različnih življenjskih pogojev ; - skrb za kvaliteto in načrtovanje rabe prostora ter skrb za življenje prihodnjih generacij, - razumevanje pomena odnosov in vrednot pri odločanju, voljnost za odgovorno uporabo znanja o prostoru in veščin v osebnem, profesionalnem in javnem življenju, - spoštovanje pravice do enakopravnosti ljudi in živih bitij; - interdisciplinarnost v povezovanju različnih vidikov izobraževanja, - intelektualno predvidevanje današnjih in jutrišnjih potreb in soodgovorno sodelovanje vseh; - izkustveno učenje (terensko delo, ekskurzije, šola v naravi,…)

  10. Jutri Izzivi prihodnosti temeljijo na načelu družbene proaktivnosti.Geografija je edini šolski predmet, v katerem se enakovredno prepletajodružboslovna in naravoslovna spoznanja in omogočajo orientiranje mladih v vse bolj zapletenem in hkrati usodno povezanem svetu prihodnosti. Transdisciplinarni učni cilji (kompetence) zagotavljanje funkcionalne pismenosti, kritična osebnost, učenja o prostoru za razvijanje akcijskih kompetenc (pridobivanje in uporaba znanja), državljanske kompetence in državljanska kultura: identitete in medkulturne komunikacije, nacionalne zavesti in pripravljenost na delovanje v inter- in transnacionalnih okoljih. Geografski učni cilji (kompetence) • so interdisciplinarnei in omogočajo povezavo med naravoslovnimi in družboslovnimi vsebinami, • temeljijo na spoznanjih in načinih dela, ki so pomembni za sedanjost (učenje o prostoru ) in prihodnost (upravljanje s prostorom) na lokalni, regionalni. nacionalni in globalni ravni.

  11. Izobraževalni –vzgojna usmeritev geografije in njena povezovalna vloga v šolskem kurikulu se kaže v petih izhodiščih izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so osnova prenovljenih geografskih učnih načrtov.

  12. Dr. Karmen KolnikOddelek za geografijoFilozofska fakultetaUniverza v Mariboru TENDENCE RAZVOJA GEOGRAFSKIH KURIKULOV Sklep:V aktivnost najboljših učiteljev je vgrajeno bogastvo »znanja v praksi«.Doseči moramo povezanost med zastavljenimi načeli trajnostnega razvoja in sodobnimi pedagoškimi smernicami ter izhajati iz prenovljenih učnih načrtov geografije tako, da jih učitelji ponotranjijo, torej sprejmejo za svoje. Samo tako aktivirani učitelji jih bodo tudi udejanili in učencem pomagali tlakovati njim lastne poti v trajnostno družbo.

More Related