1 / 38

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE. Predstavitev rezultatov slovenske konkurenčnosti na osnovi objavljenih podatkov iz IMD svetovnega letopisa konkurenčnosti. TRIJE METODOLOŠKI PRISTOPI. World Competitevness Yearbook - IMD od leta 1988 Slovenija vključena 1999 vidik

shea
Download Presentation

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE Predstavitev rezultatov slovenske konkurenčnosti na osnovi objavljenih podatkov iz IMD svetovnega letopisa konkurenčnosti

  2. TRIJE METODOLOŠKI PRISTOPI • World Competitevness Yearbook - IMD od leta 1988 • Slovenija vključena 1999 • vidik • Global Competitevness Report – WEF od leta 1979 • Slovenija vključena 2001 • vidik • European Competitiveness Report – Evropska komisija 30.8.2014 2

  3. IMD & WEF: Razlike • WEFspremlja razvojne politike in strategije – projekcija konkurenčnosti na dolgi rok • izhodišče je nova teorija gospodarske rasti • IMD spremlja kratkoročno investicijsko, lokacijsko privlačnost države; privlačnost poslovnega okolja za prihod tujih podjetij • izhodišče je lokacijska privlačnost in podjetniška dinamika 30.8.2014 3

  4. IZRAČUN KONKURENČNOSTI – METODOLOGIJA 2009 Trdi podatki (statistični podatki) 135 kriterijev Anketni podatki (vzorec ekspertov - anketa) 110 vprašanj Izračun STD vrednosti 245 kriterijev Rangiranje kriterijev (statistični podatki) 135 kriterijev, 57 držav Celostno rangiranje (agregirane STD) 245 kriterijev Rangiranje faktorjev Ek. uspešnost Vladna uč. Poslovna uč. Infrastruktura

  5. VZOREC VKLJUČENIH PODJETIJ V SLOVENIJI • vzorec malih, srednjih in velikih podjetij po panogah dejavnosti: 128 sodelujočih • Podjetja po velikosti (število) • Podjetja po dejavnosti (število) 30.8.2014 5

  6. REZULTATI KONKURENČNOSTI • Pregled rezultatov konkurenčnosti po metodologiji IMD 2009 – kazalo: • Lestvica uvrstitev • Prikaz po kategorijah konkurenčnosti • Lestvica konkurenčnosti z vidika gospodarske krize • Slovenske prednosti in slabosti (po kazalcih); globalna konkurenčnost glede na EU-15 • Dolgoročna primerjava konkurenčnosti Slovenije z izbranimi državami: Avstrija, Danska, Estonija, Finska, Irska • Konkurenčnost Slovenije po ključnih sklopih na osnovi poročila EC • SWOT analiza slovenske konkurenčnosti • Povzetek • Priporočila 30.8.2014 6

  7. RANG LESTVICA KONKURENČNOSTI (N=57) 30.8.2014 7

  8. RANG LESTVICA KONKURENČNOSTI(N=57; nadaljevanje) 30.8.2014 8

  9. KONKURENČNOST SLOVENIJE IN EU-15

  10. PRIKAZ PO KATEGORIJAH KONKURENČNOSTI

  11. PRIKAZ PO KATEGORIJAH KONKURENČNOSTI

  12. PODROČJA KONKURENČNOSTI 2009 (IMD)

  13. PODROČJA KONKURENČNOSTI 2009 (IMD) Ekonomska uspešnost: močna plat Slovenija zaostaja le za Avstrijo in je boljša od Danske, Estonije, Finske in Irske Izboljšanje v primerjavi s predhodnim letom, ko sta bili od nje boljši tudi Estonija in Irska Vladna in poslovna učinkovitost ter razvitost infrastrukture: šibke plati Glede na poslovno učinkovitost in razvitost infrastrukture je Slovenija boljša le od Estonije Glede na vladno učinkovitost uvrščena najslabše med opazovanimi državami Uvrstitev Slovenije boljša kot v letu 2008, ko je bila na vseh treh področjih uvrščena najslabše med opazovanimi državami 30.8.2014 30.8.2014 13 13

  14. RANG LESTVICA TESTA KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE 30.8.2014 30.8.2014 14 14

  15. TEST KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE:Slovenija in EU-15, 2009 30.8.2014 15

  16. TEST KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE: Slovenija in EU-15, 2009 Test konkurenčnosti z vidika gospodarske krize : Slovenija 39. mesto med 57 državami Pripravljenost Slovenije na gospodarjenje v času gospodarske krize ter njen potencial za izboljšanje konkurenčnosti v bližnji prihodnosti je neugoden Slovenija slabše uvrščena od večine držav EU-15 (razen Portugalske, Španije, Francije, Italije in Grčije) Med novimi državami članicami Slovenija slabše uvrščena kot Češka in Slovaška 30.8.2014 30.8.2014 16 16

  17. KATEGORIJE TESTA KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE 30.8.2014 17

  18. KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE, 2009 N= 57 30.8.2014 18

  19. KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE, 2009 (nadaljevanje) N= 57 30.8.2014 19

  20. KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKE KRIZE: Slovenija in EU-15, 2009 30.8.2014 20

  21. BENCHMARKING SLOVENIJE: KATEGORIJE KONKURENČNOSTI Z VIDIKA GOSP. KRIZE, 2009 30.8.2014 21

  22. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI • Ekonomska uspešnost • DE: uspešnost domačega gospodarstva • MINV: mednarodne investicije • ZAP: zaposlenost • CE: cene 30.8.2014 22

  23. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI N (2005) = 60; N (2009) = 57 Ekonomska uspešnost: relativno izboljšanje položaja • Iz 35 mesta (2005) na 21 mesto (2009) • Močne plati – k izboljšavam prispevalo: (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Prihodki iz turizma (kot delež BDP) (9) • Diverzifikacija nacionalnega gospodarstva (9) • Rast BDP p.c. (11) • Izvoz proizvodov - delež BDP (11) • Indeks življenj. potrebščin (17) • Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Obstaja velika nevarnost re-alokacije R&D zmogljivosti - (55) • Višina neposrednih tujih investicij (55) • Izvoz proizvodov v mil. $ (48) • Izvoz komercialnih storitev v mil. $ (48) • Tekoča plačilna bilanca – delež BDP (44)

  24. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI • Vladna učinkovitost • FP: fiskalna politika • INO: institucionalni okvir • BZK: poslovna zakonodaja • ZNO: znanstveni okvir 30.8.2014 24

  25. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI N (2005) = 60; N (2009) = 57 Vladna učinkovitost : relativen položaj nespremenjen; še vedno v zadnji tretjini lestvice • Iz 42 mesta (2005) na 38 mesto (2009) • Močne plati : (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Carinske tarife – uvoz (7) • Stabilnost deviznega tečaja (11) • Št. postopkov za ustanovitev novega podjetja (12) • Celoten javen dolg – delež BDP (14) • Davek na dobiček (15) • Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Prispevek podjetij za socialno varnost (55) • Zakonodaja povezana z zaščito brezposelnih (55) • Fleksibilnost trga delovne sile (54) • Stimulativnost dohodnine za fizične osebe (54)

  26. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI • Managerska učinkovitost • TD: trg dela • F: finance • MP: managerske prakse • V: vrednote 30.8.2014 26

  27. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI Managerska učinkovitost : relativen položaj nespremenjen; še vedno v zadnji tretjini lestvice • Iz 43 mesta (2005) na 39 mesto (2009) • Močne plati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Podjetnost managerjev (10) • Stroški delovne sile (na enoto proizvoda) v proizvodnih dejavnostih (12) • Nagrade managerjev (17) • Investicijsko tveganje (24) • Nagrade (plače in dodatki) v proizvodnih dejavnostih(26) • Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Uspešnost nadzornih svetov v nadzoru uprav (57) • Odprtost nacionalne kulture za tuje ideje( 54) • Fleksibilnost in prilagodljivost ljudi spremembam, novim izzivom (53) • Privlačnost delovnega okolja za tuje strokovnjake (52) • Učinkovitost velikih podjetij po mednarodnih standardih (51)

  28. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI • Razvitost infrastrukture • TINF: tehnološka infrastruktura • ZINF: znanstvena infrastruktura • ZOK: zdravje in okolje • IZO: izobraževanje 30.8.2014 28

  29. DOLGOROČNA PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI • Razvitost infrastrukture: relativen položaj izboljšan • Iz 32. mesta (2005) na 27. mesto (2009) • Močne plati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Indeks odvisnosti; delež populacije med15 let in 64 let v celotni populaciji (8) • Investicije v telekomunikacije – kot delež v BDP (9) • Razmerje št. učencev / št. učiteljev v srednjih šolah (14) • Št. uporabnikov interneta v celotni populaciji (22) • Indeks človekovega razvoja (25) • Šibke plati – vidiki, ki jih je treba izboljšati: (v oklepaju mesto na lestvici 2009) • Razpoložljivost usposobljenih inženirjev (51) • Razvoj in uporaba visokih tehnologij – podprto z zakonodajo ( 46) • Izvoz visokotehnoloških proizvodov – kot delež celotnega izvoza proizvodov (45) • Višina stroškov elektrike za industrijske odjemalce (41) • Mobilnost študentov – delež tujih študentov na 1000 preb. (35)

  30. DOLGOROČNA PRIMERJAVA RANGOV - SLOVENIJA • Gibanje konkurenčnosti Slovenije v obdobju 2005 – 2009. • DE: uspešnost domačega gospodarstva, MINV: mednarodne investicije, ZAP: zaposlenost, CE: cene • FP: fiskalna politika, INO: institucionalni okvir, BZK: poslovna zakonodaja, ZNO: znanstveni okvir • TD: trg dela, F: finance, MP: managerske prakse, V: vrednote • TINF: tehnološka infrastruktura, ZINF: znanstvena infrastruktura, ZOK: zdravje in okolje, IZO: izobraževanje 30.8.2014 30

  31. DOLGOROČNA PRIMERJAVA - SLOVENIJA • Gibanje konkurenčnosti Slovenije v obdobju 2005 – 2009. • DE: uspešnost domačega gospodarstva, MINV: mednarodne investicije, ZAP: zaposlenost, CE: cene • FP: fiskalna politika, INO: institucionalni okvir, BZK: poslovna zakonodaja, ZNO: znanstveni okvir • TD: trg dela, F: finance, MP: managerske prakse, V: vrednote • TINF: tehnološka infrastruktura, ZINF: znanstvena infrastruktura, ZOK: zdravje in okolje, IZO: izobraževanje • Graf na predhodni prosojnici prikazuje gibanje Slovenije po posameznih vidikih konkurenčnosti (močnih / šibkih) plateh, ki so bili izpostavljeni v celotnem sklopu prosojnic o dolgoročni primerjavi konkurenčnosti Slovenije v obdobju 2005 - 2009

  32. KONKURENČNOST SLOVENIJE GLEDE NA EC POROČILO

  33. KONKURENČNOST SLOVENIJE GLEDE NA EC POROČILO 30.8.2014 33 Konkurenčnost glede na Lizbonsko strategijo (“Strategy for Growth and Jobs”) • Močne plati glede na EU povprečje • Notranji trg (upoštevanje EU direktiv) • Varstvo konkurence (razen državnih pomoči) • Regulacija (razen zmanjševanja administrativnih ovir) • Podjetništvo in MSP • Šibke plati glede na EU povprečje • Industrijska politika (visokotehnološki izvoz) • R&D • Inovacije • Okoljski vidiki

  34. SWOT ANALIZA KONKURENČNOSTI 30.8.2014 34

  35. NAJVIDNEJŠE SPREMEMBE • IZBOLJŠANJA • zakonodaja na področju varstva konkurence • obseg državnih subvencij • neposredne investicije v tujini • izvoz komercialnih storitev • razpoložljivost tehničnega inženirskega kadra • imigracijska zakonodaja • investicijske spodbude za tuje vlagatelje • POSLABŠANJA • proračunski primanjkljaj • realna rast bruto domačega proizvoda • kvaliteta in obseg finančnih (bančnih in zavarovalniških) storitev • tekoči račun plačilne bilance • razpoložljivost tveganega kapitala • učinkovitost nadzornih svetov pri kontroli podjetniškega managementa • upravljanje javnih financ • prilagajanje podjetij na tržne spremembe • kredibilnost podjetniških managerjev 30.8.2014 35

  36. POVZETEK • Stagnacija globalne konkurenčnosti Slovenije (32. mesto med 57. državami) • Rahel napredek: makroek. uspešnost, vladna uč., infrastruktura • Močno nazadovanje: poslovna uspešnost (izguba 13 mest na lestvici) • nizka kredibilnost managerjev, neustrezne vrednote, slabo delovanje nadzornih svetov, nizka poslovna etika, povprečna podjetniška inovativnost in počasno ustanavljanje novih podjetij • Odziv na gospodarsko krizo – neugoden (39. mesto med 57 državami) • najbolj neugoden rezultat: vidik celovitega odzivanja družbe na krizo (45. mesto) 30.8.2014 36

  37. PRIPOROČILA - 1 30.8.2014 • Ukrepi, usmerjeni na področja, kjer Slovenija zaostaja (primerjalno) • Trg dela (več spodbud za delodajalce, preveč obremenitev socialnega zavarovanja, pomanjkanje ciljnih profilov: tehnični strokovnjaki, gradbeništvo, turizem, gostinstvo,sezonska dela) • Fiskalna politika (nestimulativen sistem dohodnine, povečanje davčnih olajšavza R&R vlaganja) • Javne finance in finančni sistem (vzdržnost javnofinančnega sistema in obvladovanje javnega dolga, ohranitev stabilnosti bančnega sistema in ukrepi za preusmeritev kreditnega “krča”, zmanjšanje javnega dolga, konsolidacija bančnega sistema) • Črpanje evropskih sredstev (povečanje programov za sofinanciranje razvoja SME) • Izobraževanje (evalvacija novo nastalih visokošolskih programov; več ustanovitev zasebnih ustanov povečalo konkurenco, vendar padec kakovosti) 30.8.2014 37 37

  38. PRIPOROČILA - 2 • Ukrepi, usmerjeni na področja, kjer Slovenija zaostaja (primerjalno) • Neposredna tuja vlaganja (potrebno je izboljšati pogoje za NTI na področju visokih in srednjih tehnologij: še posebej v IKT, eko tehnologije) • Vlaganja v raziskave in razvoj (interakcija – 3 vijačnica: potrebno je izboljšati interakcijo med raziskovalnimi inst., podjetji in državo) • Inovacijska in podjetniška kultura (vrednote v šolskem sistemu je potrebno na dolgi rok zasukati: usmerjenost v inovativnost, mednarodno sodelovanje, internacionalizacija) 30.8.2014 38

More Related