Človekove pravice in svoboščine v evropski ustavi

1. Človekove pravice in svoboščine v evropski ustavi 5. dnevi evropskega prava Okrogla miza o evropski ustavi Kranjska Gora, 15. novembra 2007

2. Demokratični deficit v razpravah o evropski ustavi • V središču polemik so pravice nacionalnih držav in bodoče evropske države, spopad med nacionalnimi in evropsko birokracijo za prevlado (predstavljanje, predsednikovanje, večina pri odločanju itd.) • Položaj Evropejk in Evropejcev ni v ospredju. • Tega položaja se deloma dotika razprava o Evropi kot svobodnem območju s prostim pretokom ljudi, idej, storitev in proizvodov. Največkrat v zvezi z vprašanjem, kako preprečiti zlorabe odpravljanja notranjih evropskih meja (organiziran kriminal, terorizem).

3. Poglavje bodoče evropske države o pravicah in svoboščinah je že tu • Drugačen razvoj evropske od ameriške ustavnosti (dr. Branko Smerdel), kjer je Bill of Rights naknadno z amandmaji postal sestavina Ustave ZDA. • Na področju pravic in svoboščin je položaj Evropejca ugodnejši kot je položaj Afričana, Azijca ali Južnoameričana na njegovem kontinentu. To je zasluga EKČP in ESČP. • Prepoved smrtne kazni, prepoved mučenja, obsodba držav zaradi kršitev načel poštenega sojenja, materialno zadoščenje zaradi prepočasnega sojenja, prepoved izročanja v države, ki kršijo EKČP itd. • Sodba v zadevi Broniowski rešuje 90.000 sporov z enim zamahom, sodba v zadevi Lukenda pa nekaj tisoč; morda bo tako tudi pri NLB ali izbrisanih.

4. Listina temeljnih pravic v EU • Njen sprejem je izražal spoznanje o nujnosti varstva pravic v povezavi, ki hoče postati (kon)federalna država. • Ni sodobne ustave brez kataloga človekovih pravic. • Listina temeljnih pravic in EKČP se skoraj ne razlikujeta, če upoštevamo tudi standarde iz sodb ESČP.

5. Katalog človekovih pravic in svoboščin • Pripombe iz Velike Britanije: ali pristop k EKČP ali vzpostavitev zavezujoče pravne narave Listine temeljnih pravic. • Možno je tudi oboje. • V državah članicah je zavezujoč katalog iz EKČP (kot minimalni standardi varstva pravic) in širši katalog v nacionalni ustavi. • Klasična hierarhija pravnih aktov na tem področju odpove. V primeru razlik velja uporabiti akt, ki zagotavlja zahtevnejše standarde varstva.

6. Pristop EU k EKČP • Če bi bila Ustava za Evropo ratificirana, bi se to že zgodilo. Tako pa je še enkrat v zadnjih 40 letih prišlo do zamika. • To je mogoče storiti brez Ustave za Evropo in naj se zgodi čim prej. • Organi EU se morajo podrediti standardom iz EKČP in sodb ESČP, kot so se že organi nacionalnih držav.

7. Kaj bi pomenil pristop EU k EKČP? • Pomenil bi, da organi EU sprejemajo obveznost spoštovati minimalne standarde varstva pravic, kot izhajajo iz EKČP in sodb ESČP. • Pomenil bi, da priznavajo vodilno vlogo ESČP na področju pravic za vso Evropo, vključno z vrhom EU.

8. Sklepno • Pristop EU k EKČP bo dodatno zagotovilo, da se spoštuje določba 3. a člena Ustave Republike Slovenije (vključena v Ustavo leta 2003), po kateri se Slovenija lahko vključuje v mednarodne organizacije, ki “temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin”.

9. V čem se razlikuje položaj Evropejca od Azijca, Afričana, Južnoameričana Demokratični deficit v razpravah o Ustavi za Evropo Ni sodobne ustave brez kataloga pravic Slovenija se vključuje v mednarodne organizacije, ki “temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin”. Poglavje o pravicah in svoboščinah je že tu Ni nasprotja med Listino temeljnih pravic EU in pristopom k EKČP Klasična hierarhija pravnih norm na področju pravic odpove