80 likes | 179 Views
IZGOREVANJE (Burn out) PROJEKT MSP. Mag. Mojca Hribar, univ. dipl. psih. Izkušnja dolgoročne emocionalne izčrpanosti, ki se kaže v zmanjšanju interesa za delo in za druga pomembna področja življenja.
E N D
IZGOREVANJE(Burn out)PROJEKT MSP Mag. Mojca Hribar, univ. dipl. psih.
Izkušnja dolgoročne emocionalne izčrpanosti, ki se kaže v zmanjšanju interesa za delo in za druga pomembna področja življenja. Kaže se v slabši delovni učinkovitosti in tudi težavah v telesnem zdravju: povišana raven stresnih hormonov, koronarna srčna motnja, motnje prekrvavitve, večja verjetnost depresije. Povezan z velikim številom nadur, kratkimi odmori, malo prostega časa in kontinuiranim nadzorom iz strani predpostavljenih ali strank.
Izgorelost -12 faz (Freudenberger): • Želja oz. kompulzija, dokazati se. • Delati bolje, več. • Zanemarjanje lastnih potreb in interesov. • Premestitev konfliktov (oseba ne prepozna, da skozi deloholištvo rešuje nek drug osebni konflikt ali frustracijo). • Revizija vrednot (odpoved prijateljem in hobijem). • Zanikanje porajajočih se problemov (pojavita se cinizem in agresivnost). • Umik (reduciranje socialnih kontaktov na minimum, lahko se pojavi zloraba substanc ali alkohola). • Vedenjske spremembe postanejo vidne tudi drugim. • Notranja praznina. • Depresija. • Burnout sindrom.
Verjetnost izgorelosti zmanjšujejo nekateri spodaj našteti dejavniki zadovoljstva na delovnem mestu: • Jasnost vloge, • Medosebni odnosi, • Vsaj minimalna možnost odločanja, • Realni časovni roki, • Plačilo, • Obogatitev dela, • Konstantno izobraževanje.
Rizične skupine za burnout (Potter, 1998): • Splošni zdravniki (40%); • drugi javni uslužbenci (medicinske sestre, svetovalci, policisti), ki lahko postanejo cinični ali hostilni do ljudi, katerim naj bi nudili storitve; • službe, ki vključujejo odločitve o življenju in smrti, npr. srčni kirurgi, vojaški poveljniki; • dela, ki zajemajo delo z ljudmi (managerji, vodje teamov); • delavci, ki delajo pod časovnimi pritiski (novinarji); • delovna mesta, ki zahtevajo konstantno pozornost (kontrolorji zračnega prometa), ipd.
Merski instrumenti: • MBI (Maslach burnout inventory); • 47 postavk, ki se ocenjujejo na lestvici intenzitete (6 stopenj) in lestvici pogostosti (7 stopenj); • Dimenzije 'čustvena izčrpanost', 'osebna izpolnitev', 'depersonalizacija', 'vpletenost' (ang. involvement); • Meri izčrpanost, neučinkovitost in cinizem na delovnem mestu.
Izgorevanje lahko vodi k upadu kvalitete storitev javnih služb. Je pomembna variabla pri zamenjavah službe (fluktuacijah), absentizmu in nizki morali pri delu (Maslach, Jackson, 1981). • uporaba zgoraj omenjenega vprašalnika MBIza identifikacijo problemskih področij • strategije zmanjševanja rizičnih faktorjev izgorevanja: nujno kombinirati spremembe na nivoju organizacije in individualni pristop • Programi, ki jih implementirajo organizacije: EAP (Employee assistance programs),program upravljanja s stresom (SMT, stress management training), 'stresne intervence' (ang. stress interventions). • Na individualnem nivoju pa so se kot najuspešnejši izkazali pristopi problemsko usmerjenega spoprijemanja z izgorelostjo (ang. problem based coping). Ti lahko vključujejo svetovanje in edukacijo posameznega delavca.Nekoliko manj je uporabljano ti. ‘appraisal based coping’.Pomembna oblika individualnega spopadanja z izgorevanjem je tudi socialni suport.