Vaje št. 5: UPORABLJANJE SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV

1. Evropska pravna fakulteta Vaje št. 5:UPORABLJANJE SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV Mag. Matej Avbelj, LL.M Doktorski raziskovalec European University Institute, Florence, Italy

2. Uvodno • TEORETIČNA OSVETLITEV • PRIMERI

3. Trije načini uporabljanja prava • Uporaba splošnih in abstraktnih pravnih pravil za ustvarjanje novih splošnih in abstraktnih pravnih pravil • Oblikovanje konkretnih in posamičnih pravnih pravil na temelju splošnih in abstraktnih pravnih pravil • Izvrševanje dispozicij pravnih pravil z materialnimi akti

4. Pojem “silogističnega sklepanja” • TERMINUS MAIOR (ZGORNJA PREMISA) (ABSTRAKTEN ZAKONSKI DEJANSKI STAN) • PRAVNO VREDNOTENJE • TERMINUS MINOR (SPODNJA PREMISA) (KONKRETEN DEJANSKI STAN – PRAVNO DEJSTVO)

5. SILOGISTIČNO SKLEPANJE V PRAKSI Primer 1: Oseba A je bila zalo dekle, ki se je rada lepo oblačila, le da ji je za prelepe in drage obleke vselej zmanjkalo denarja. Zato se je odločila za novo taktiko. Ko je v veleblagovnicah pomerjala obleke, je v kabini z njih potrgala varnostne kode, jih stlačila v ročno torbico in kar se da hitro in neopazno zapustila trgovino. a) Kako je dani primer relevanten s pravnega vidika?

6. SILOGISTIČNO SKLEPANJE V PRAKSI Primer 2: Osebo A zelo zanimajo vsakodnevne družbene zadeve in politika, zato si je za izziv zadala postati predsednik vlade Republike Slovenije. Kako lahko na pravno pravilen način doseže ta cilj?

7. SILOGISTIČNO SKLEPANJE V PRAKSI Primer 3: Oseba A je v prostem času rada prepevala, to svojo strast pa je še posebej razvila v avtomobilu, kadar se je po opravkih prevažala sama. Nekega dne, ko se je s hitrostjo več kot 150 km/h peljala po avtocesti, je na radiu zaslišala svojo priljubljeno pesem, a ker je bil signal slab, je le-ta tudi hitro poniknila. Oseba A je vsa razburjena začela iskati želeno radijsko postajo. Sredi bolščanja v radio pa je nenadoma treščila v avto pred seboj, ki ga je spregledala. Zaradi velike hitrosti je oba avtomobila odneslo s ceste, pri čemer je voznik drugega avtomobila utrpel hud pretres možganov, zlomljeni je imel obe nogi ter tudi ključnico. a) Kakšna je pravna relevantnost primera?

8. Razložite naslednje pojme • PRAVNA DOMNEVA (Praesumptio iuris) • Definicija? • Vrste? • Zakaj je sploh potrebna? • Navedite vsaj en primer pravne domneve • PRAVNA FIKCIJA • Definicija? • Zakaj je potrebna? • Primer

9. Temeljne vrste posamičnih pravnih aktov • UPRAVNI AKTI • Kaj je upravni akt? • Postopek nastajanja • Primeri • SODNI AKTI • Vrste • Postopek nastajanja • PRAVNI POSLI • Definicija • Postopek nastajanja? • Primeri • NAVEDI RAZLIKE MED: • UPRAVNIM IN SODNIM AKTOM • UPRAVNIM AKTOM IN PRAVNIM POSLOM • SODNIM AKTOM IN PRAVNIM POSLOM

10. NALOGA • SESTAVITE NASLEDNJE PRAVNE AKTE: • Sodba v kazenskem postopku • Sodba v pravdnem postopku • Upravna odločba • Pogodba: • kupo-prodajna pogodba • podjemna pogodba • najemna pogodba

11. Pojasni naslednje pojme in njihov pomen v pravnem redu • ZASTARANJE • civilno pravo – vir Obligacijski zakonik • kazensko pravo – vir Kazenski zakonik • PREKLUZIJA • PRIPOSESTVOVANJE – vir Stvarnopravni zakonik • Zakaj so pomembni ti instituti?

12. Primeri • Primer 1: • Oseba A je osebi B posodila 100.000 SIT. Oseba B ji denarja ni vrnila, toda oseba A je tožbeni zahtevek na vrnitev posojila vložila šele po 10 letih. • Ali lahko oseba A po tem času še terja omenjeni znesek pred sodiščem? • Kaj se zgodi, če oseba B povrne znesek? • c) Kaj bi se zgodilo pod točko b, če bi zakon določal, da v primeru posojilne pogodbe po 10 letih nastopi prekluzija?

13. Varstvo pravnega razmerja - primeri Kaj ilustrirajo naslednji primeri? Primer 1: Oseba A je bila že dlje časa v sporu z osebo B. Nekega dne sta se srečali v gostilni. Oseba A je začela groziti osebi B, najprej le verbalno, nato pa je nenadoma potegnila iz žepa nož in planila proti osebi B, ki je še v istem trenutku zagrabila steklenico in z vso silo treščila osebo A po glavi. Oseba A je zaradi tega dogodka naslednji teden umrla v mestni bolnišnici. Ali bo oseba B obsojena za kaznivo dejanje umora? Primer 2: Oseba A je prišla v gostinski lokal, kjer je srečala osebo B, s katero je bila že dlje časa v sporu. Nemudoma sta se ponovno sporekli. Prepir je kmalu prerasel v goloroko prerivanje, ko je nenadoma oseba B iz žepa potegnila pištolo in ustrelila proti osebi A, ki je na licu mesta umrla. Ali bo oseba B obsojena za kaznivo dejanje umora?

14. Primeri Primer 3: Oseba A je za obdobje 2 let najela stanovanje v lasti osebe B. Oseba A je prve 3 mesece plačevala najemnino, potem pa ne več. Kaj lahko stori oseba B? Primer 4: Oseba A je kljub uradnim opozorilom vremenoslovcev, da je kurjenje v naravi zaradi dolgotrajnega suhega vremena prepovedano, organizirala piknik na prostem. Pri pripravljanju žara je bila neprevidna, saj je šla odigrat partijo nogometa, medtem pa je veter raznesel iskre v bližnji gozd v lasti osebe B. Nastal je velik požar, v katerem je gozd pogorel skorajda v celoti. Kaj čaka osebo A? Kaj lahko stori oseba B?

15. Primeri • Alternativni načini reševanja sporov? (ADR) • Vrste? • Pomen – še posebej v Sloveniji / ZDA?

16. Državno varstvo pravnih razmerij Primer 1: Oseba A je bila študent in kot vedno brez denarja za vsakodnevne aktivnosti. Zato se je odločila lotiti novega posla – namreč prodajati po domovih ponaredke ročnih ur, ki jih je pred tem za mali denar dobila od osebe, za katero je vedela, da jih je ukradla v določeni trgovini. Tako ji je uspelo v nekaj tednih nabrati kar lep kupček denarja od strank, ki so bile prepričane, da so kupile originalne ure in so zanje tudi odštele veliko denarja. • Za kakšno zadevo gre? • Kdo bo moral ukrepati? • Kakšen postopek bo sprožen in kako se bo razvijal?

17. Državno varstvo pravnih razmerij Primer 2: • Oseba A je bila lastnik zemljišča, v prid katerega je bila na zemljišču v • lasti osebe B ustanovljena služnostna pot. Oseba A je to služnostno • pot izkoriščala v različne namene in si je vedno prizadevala, da je pri • njeni uporabi osebi B povzročila čim več škode bodisi na pridelkih ali • celo na hiši poleg dovozne poti. • Za kakšno zadevo gre? • Kdo mora/lahko ukrepa? • Kakšen postopek je mogoče sprožiti in kako se bo odvijal?

18. Državno varstvo pravnih razmerij Primer 3: Oseba A je ostala brez zaposlitve in je nujno potrebovala denar. V stiski se je odločila, da bo ponaredila potrdilo o statusu študenta in zaprosila za štipendijo. Rečeno storjeno, se je prijavila za republiško štipendijo, ki ji jo je zavod za zaposlovanje na podlagi vseh predloženih potrdil, ki so bila povečini ponarejena, tudi odobril. Tako je oseba A celo leto prejemala po 300€ na mesec. Ob koncu leta pa je organ preveril evidence in ugotovil, da so bila potrdila ponarejena in da je oseba A tako štipendijo prejemala neupravičeno. • Za kakšno zadevo gre? • Kaj lahko/mora storiti organ? • Kateri postopki se lahko/morajo sprožiti? • Kaj če oseba A noče povrniti prejetega denarja?

19. USTAVNOSODNO PRAVNO VARSTVO • Kaj je ustavnosodno pravno varstvo in kdo ga izvaja? • Namen in pomen ustavnosodnega pravnega varstva? • Oblike ustavnosodnega pravnega varstva? • Ali se lahko posameznik pritoži na slovensko ustavno sodišče? • V katerih primerih? • Pod katerimi pogoji? • Primeri odločb (www.us-rs.si)

20. RAZLOŽITE NASLEDNJE POJME • Redna pravna sredstva • Izredna pravna sredstva • Ustavna pritožba • Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice • Pravnomočnost • Ne bis in idem • Pomilostitev • Amnestija • Izvršba