1 / 55

INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE Dr. Janja Hojnik 26. 10. in 2.11.2010

INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE Dr. Janja Hojnik 26. 10. in 2.11.2010. Edinstvena institucionalna struktura na svetu:. - 7 institucij : politični “institucionalni trikotnik” Evropska k omisija Svet EU (+ Evropski svet) Evropski parlament tri ne-političn e institucij e Sodišče E U

taji
Download Presentation

INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE Dr. Janja Hojnik 26. 10. in 2.11.2010

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJEDr. Janja Hojnik26. 10. in 2.11.2010

  2. Edinstvena institucionalna struktura na svetu: • - 7 institucij: • politični “institucionalni trikotnik” • Evropska komisija • Svet EU (+ Evropski svet) • Evropski parlament • tri ne-politične institucije • Sodišče EU • Računsko sodišče • Evropska centralna banka • - 2 posvetovalna odbora • Ekonomski in socialni odbor (ECOSOC) • Odbor regij (CoR) • 13 agencij

  3. Institucije EU in zastopanje interesov • Evropska komisija: • interesi EU • SvetEU in Evropski svet: • interesi DČ (vlad) • Evropskiparlament: • interesievropskihdržavljanov • Ekonomski in socialniodbor: • interesiekonomskih in socialnihakterjev • Odborregij: • interesilokalnihoblasti

  4. Tek pristojnosti Komisija imenuje nadzira predlog zakonodaje in proračuna E. parlament Svet EU soodločanje Pravo EU Proračun EU razsoja nadzira Sodišče EU Računsko sodišče

  5. Evropska komisija • gonilna sila EU: ”shallpromotethe general interestofthe Union” - motor EU • - neodvisen organ – interesi EU; • členi 217 PEU; 244-249 PDEU; • Spletna stran: http://ec.europa.eu

  6. Evropska komisija • Člen 17 PEU • 1. Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. Skrbi za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Izvršuje proračun in upravlja programe. V skladu s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in v drugih primerih, predvidenih v Pogodbah, zagotavlja zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in večletno načrtovanje Unije z namenom doseči med-institucionalne sporazume. • 2. Če Pogodbi ne določata drugače, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejemajo na predlog Komisije, če je to predvideno v Pogodbah. • 3. Mandat Komisije je pet let.  Dnevi slovenskih pravnikov 2010

  7. Komisija • 27 članski kolegij komisarjev izbranih po strokovnih merilih; • LP: od 1.11.2014: št. komisarjev = 2/3 DČ (sistem rotacije); • na irsko zahtevo Evropski svet odobril ohranitev 1 komisar/DČ; • načelo kolegialnosti; • kolegij komisarjev - kabineti - oddelki (DGs); • mandat 5 let; sedež: Bruselj • Janez • Potočnik

  8. Predsednik Komisije • Imenovan s strani DČ ob privolitvi EP; • Politični vodja Komisije (primus inter pares); • V soglasju z DČ imenuje ostale člane Komisije in jim dodeli portfelje; nato jih potrdi EP – ter celotno Komisijo še Svet EU; • Področje dela komisarja lahko spremeni ali zahteva njegov odstop; • Zastopa Komisijo (na zasedanju Evr. sveta, G8 itd.); • Sklicuje in vodi kolegij komisarjev; • Poskuša doseči napredek pri razvoju evr. projekta; • Po LP okrepljena vloga. José Manuel Barosso

  9. Vloga in pristojnosti Komisije • ZAKONODAJNA VLOGA: • kvazi-monopol pri zakonodajnih predlogih; • lastna pristojnost odločanja v nekaterih zadevah; • odločanje na osnovi delegacije pristojnosti; • oblikuje priporočila in daje mnenja; • usmerja razvoj EU – določa agendo (White papers…) • predlaga proračun. • UPRAVNA VLOGA: • Nadzor nad implementacijo prava EU; • Nadzor nad izvajanjem programov EU.

  10. Vloga in pristojnosti Komisije • IZVRŠILNA VLOGA – menedžer EU: • upravlja proračun EU – subvencije za kmetijstvo, strukturni skladi itd.); • pogajalec v mednarodnih odnosih; • predstavlja EU. • KVAZI-PRAVOSODNA VLOGA (‘varuh Pogodb’): • Izvršuje uporabo določb Pogodb: • Obravnava pritožbe posameznikov; • Opozarja DČ in vodi postopke pred SEU; • Toži druge institucije EU pred SEU…

  11. SVET EU • Spletna stran Sveta: http://www.consilium.europa.eu • Sedež:Bruselj (razen Aprila, Junija & Oktobra > Lux) • Vloga:glavno zakonodajno telo • Zastopanje:interesov držav članic

  12. Sestava Sveta • 1 predstavnik na ministrski ravni iz vsake DČ s pristojnostjo zavezati svojo vlado (lahko tudi šef države); • člani Sveta so politično odgovorni svojim nacionalnim parlamentom; • odvisno od teme diskusije se Svet sestaja v različnih sestavah

  13. ECOFIN Council GENERAL AFFAIRS AND EXTERNAL RELATIONS Sestave Sveta • Svet za splošne zadeve in zunanje odnose • Svet za gospodarske in finančne zadeve (ECOFIN) • Svet za pravosodje in notranje zadeve • Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošnike • Svet za konkurenčnost • Svet za transport, telekomunikacije in energijo • Svet za kmetijstvo in ribištvo • Svet za okolje • Svet za izobraževanje, mladino in kulturo

  14. Predsedstvo Svetu • Predsedstvo Svetu v kroženju pripada vsaki državi članici za 6 mesecev; • Sistem “Troika”; • Funkcije: • organizira sestanke Sveta, postavlja urnik, razvija politične pobude, povezava s predsednikom Komisije & EP, predstavlja Svet navzven. • Predsedstvo oblikuje svoj program. • glede Belgije glej: http://www.eutrio.be/

  15. Pristojnosti Sveta • (so-)zakonodajalec; • zahteva lahko pripravo zak. predloga s strani Komisije; • zakonodajna pobuda: na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah lahko predlog zakonodaje poda tudi ¼ DČ (člen 76 PEU); • usklajuje splošno ekonomsko politiko DČ; • v imenu EU podpisuje mednarodne sporazume; • sprejema proračun (skupaj z EP); • sprejema odločitve na področju SZVP (po navodilu Evropskega sveta)…

  16. Delovanje in odločanje v Svetu • Sestanki • na pobudo predsednika ali na zahtevo EK; • vedno sodelujeta predsednik EK in komisar za dotično področje; • od LP: Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta; v ta namen ima vsako zasedanje Sveta dva dela, del namenjen razpravi o zakonodajnih aktih Unije in del, namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne (člen 16 PEU); • Glasovanje (v praksi redko) • Soglasje (davki…) • Kvalificirana večina – načelo (člen 16 PEU) • Navadna večina (poslovnik, sklic MVK).

  17. Kdaj je dosežena kvalificirana večina? • Kvalificirana večina (od 1.11.2014): dvojna večina - min 55 % članov Sveta in - ki jo tvori min 15 članov in - ki predstavljajo DČ, ki imajo skupaj min 65 % prebivalstva EU - manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, mora vključevati najmanj 4 člane Sveta, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena + Janinski sporazum (MVK 18.10.2007): če 75% (od 1.4.2017 = 55%) preb/DČ, potrebnih za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, nasprotuje sprejemu  Svet mora razpravljati o zadevi.

  18. Protokol o prehodnih določbah: Prehodne določbe o določitvi KV, ki se uporabljajo do 31.10.2014: • ponderji glasov 3-29/DČ (Slo – 4); skupaj 345 • KV (enako PES): • večina DČ soglaša s predlogom (v nekaterih primerih 2/3 DČ – če ne gre za predlog EK) in • da je najmanj 255 glasov za predlog • član Evropskega sveta ali Sveta lahko zahteva še potrditev, da glasovi za predlog predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva EU – sicer odločitev ni sprejeta.

  19. Glasovi po Pogodbi iz Nice • Nemčija, VB, Italija in Francija: 29 • Španija in Poljska: 27 • Nizozemska: 13 • Romunija: 14 • Belgija, Grčija, Portugalska, Češka in Madžarska: 12 • Švedska, Avstrija in Bolgarija: 10 • Danska, Finska, Irska, Slovaška in Litva: 7 • Latvija, Slovenija, Estonija in Ciper: 4 • Malta: 3 • Luksemburg: 2 • Skupno: 345

  20. COREPER • Odbor stalnih predstavnikov = nacionalni ambasadorji v Bruslju • Deluje na dveh ravneh: • Coreper I (namestniki veleposlanikov) - manj pomembne zadeve • Coreper II (veleposlaniki držav članic) - bolj pomembne zadeve + posebni odbor za kmetijske zadeve • Funkcije: • deluje kot kanal v komunikaciji med nacionalnimi vladami in EK; • pripravlja delo za Svet EU; • deluje kot forum za pogajanja pri odločanju v Svetu EU; • Agenda: A (odločeno); B (potrebna nadaljnja diskusija). • Težava transparentnosti in odgovornosti.

  21. Generalni sekretariat • Pod vodstvom generalnega sekretarja ; • 2.500 uslužbencev; • pripravlja dokumentacijo, • izvaja pravno svetovanje, • pripravlja prevode, • zastopa Svet pred Sodiščem EU, • pripravlja odločanje, • sodelujepri pripravi agende za Svet EU. • Pierre de Boissieu

  22. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko • Nova funkcija po Lizbonski pogodbi (člen 18 PEU); • Dvojna funkcija: • predsednik Sveta za zunanje zadeve (ministra za ZZ iz PUE ne bo): vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije; • eden od podpredsednikov EK • imenuje ga Evropski svet s KV in s soglasjem predsednika EK • pomaga mu Evropska služba za zunanjepolitično delovanje: uradniki GS Sveta in EK, osebje iz nacionalnih diplomatskih služb DČ CatherineAshton

  23. Evropski svet • -člen 15 PEU + nov oddelek PDEU; • - najvišje politično telo EU; • sestava: voditelji držav ali vlad DČ skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom EK; sodeluje visoki predstavnik; • sestane se 2x v vsakem polletju na sklic svojega predsednika; • po Lizbonski pogodbi: • dobil status institucije (sicer rezultat prakse od 1974); • izrecno zapisano, da ne izvršuje zakonodajne funkcije; • izrecno zapisano, da odloča s soglasjem. • Razlikuj od Sveta EU & Sveta Evrope!

  24. Evropski svet

  25. Vloga Evropskega sveta • Evropski svet igra centralno vlogo pri oblikovanju EU; • Določa politični zagon in opredeljuje splošne politične smernice - v obliki ‘conclusions’ • npr. Lizbonska strategija 2000 • Usklajuje in rešuje težavna vprašanja ter premaguje razdore med DČ; • Opredeljuje načela in vodila SZVP in določa skupne strategije na področjih skupnih interesov DČ.

  26. Predsednik Evropskega sveta • Evropski svet izvoli svojega predsednika s KV za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve; • ne sme imeti nacionalnega mandata; • Naloge • predseduje Evropskemu svetu in vodi njegovo delo; • skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Komisije in na podlagi dela Sveta za splošne zadeve; • si prizadeva za krepitev povezanosti in soglasja v Evropskem svetu • po vsakem srečanju Evropskega sveta • Evropskemu parlamentu predloži poročilo… Herman Van Rompuy 26

  27. Evropski parlament - predstavnik 492 mio državljanovhttp://www.europarl.europa.eu Sedež EP v Strasbourgu Jerzy Buzek, predsednik EP

  28. EP: evolucija • Do EEA (1986) imenovan ‘Skupščina’ • Izrazdemokratičnevoljeevropskihdržavljanov; • postopnarastpristojnosti, odposvetovalnega in nadzornegatelesa do pravega so-zakonodajalca, proračunskeoblasti in demokratičnegasimbola. • Sedež v Strasbourgu, sekretariat v Luksemburgu, nekatereseje in sestankiodborov v Bruslju.

  29. EP: Volitve in sestava • od 1979 neposrednevolitve s stranidržavljanov DČ EU vsakih 5 let (zadnjejunija 2009); • razporeditevsedeževpopolitičnihstrankah; • število: • max 750 + predsednik; min 6, max 96 sedežev na DČ; • predsednik EP z LP izgubil glasovalno pravico.

  30. Razporeditev sedežev v EP

  31. EP: funkcije • Zakonodajna • EP je so-zakonodajalec • EP mora podati privolitev (npr. za mednarodne sporazume) • EP lahko od EK zahteva pripravo zakonodajnih predlogov • Proračunska • s Svetom si deli proračunsko oblast, lahko zavrne proračun • Nadzorne pristojnosti • pravica zahtevati odstop Komisije; • privolitev v imenovanje predsednika EK in komisarjev; • pisna in ustna vprašanja institucijam, peticije; • imenovanje Evropskega ombudsmana.

  32. EP kot tožnik • 138/79 Roquette Freres [1980] in 139/79 Maizena [1980]: pravica EP do intervencije v postopkih pred Sodiščem • 294/83 Les Verts [1986]: akti EP so lahko predmet presoje v postopku za neveljavnost • C-70/88 Chernobyl [1990]: EP lahko vloži tožbo za neveljavnost v primeru zaščite svojih prerogativ • => Maastrichtska pogodba to formalizira • Pogodba iz Nice: EP kot ‘privilegiran tožnik’

  33. Zakonodajni postopki • Razlikovanje glede na stopnjo moči EP; • Ni enega zakonodajalca; • Od LP: • redni zakonodajni postopek; • Posebni zakonodajni postopki; • Ni logike glede vprašanja, za katera področja kateri postopek – odvisno od pravne osnove akta, ki se sprejema; • Večina pomembnih odločitev po rednem zakonodajnem postopku.

  34. Zakonodajna pobuda • Člen 17/2 PEU: Če Pogodbi ne določata drugače, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejemajo na predlog Komisije, če je to predvideno v Pogodbah; • Glavna izjema – člen 76 PDEU: na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah lahko predlog zakonodaje poda tudi ¼ DČ; • Poziv Komisije k pripravi predloga: • Že doslej: Svet in EP (241 in 225 PDEU); • LP: tudi 1 mio državljanov iz večjega števila DČ (člen 11/4 PEU).

  35. Sprejem zakonodajnih aktov • Dvojna osnova dem. legitimnosti – člen 10/2 PEU: “Državljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu. Države članice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji držav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so demokratično odgovorni bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom.” • Redni zakonodajni postopek: • Enakovredna vloga EP in Sveta (249 PDEU); • Načelo kvalificirane večine v Svetu; • Razširitev RZP na številna nova področja (SKP, STP, kultura, območje varnosti, svobode in pravice…); • Posebni zakonodajni postopki: • Soodločanje s soglasjem v Svetu, postopek posvetovanja, privolitve EP; • Passarelle klavzule – poenostavljeni revizijski postopki brez potrebe po spremembi Pogodb; • Začasna prekinitev ZP (npr. člen 48/3 PDEU).

  36. Vprašanja institucionalnega ravnotežja • posamezne institucije zastopajo različne interese in imajo različne funkcije; • potrebno spoštovati institucionalno ravnotežje; • potrebna institucionalna reforma za ustrezno politično integracijo (npr. nadaljnje povečanje pristojnosti EP); • različno ravnotežje pristojnosti, odvisno od stebra in področja politike.

  37. Vprašanja demokracije • Ali v EU obstaja demokratični deficit? • Nadzor EP nad političnim procesom; • Demokratična odgovornost institucij EU; • Problem oddaljenosti; • Problem dominance izvršilnega organa; • Preglednost, odprtost in jasnost; • Sodna kontrola; • Participacija državljanov?

  38. Sodišče EU • Preimenovanje (člen 19 PEU): • Sodišče (doslej Sodišče ES) • Splošno sodišče (doslej Sodišče prve stopnje) • Specializirana sodišča • Sodišče za uslužbence http://curia.europa.eu dr. Miro Prek dr. Marko Ilešič dr. Verica Trstenjak 38 38

  39. Sodišče EU • Sodišče EU zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb; • Sedež v Luksemburgu; • Razlikuj od Evropskega sodišča za ČP! • Sodišče ‘aveccertain idée de l’Europe’; • Aktivističnosodišče? • motor pravneintegracije – pravo EUnaustavniravni: neposredniučinek, primarnost, temeljnepravice… • V sodni sistem EU sodijo tudi nacionalna sodišča • člen 19 PEU: “Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.”

  40. Zgodovinasodišč EU • 1952: ustanovitevSodiščaza ESPJ • 1957: enosodiščeza 3 Skupnosti => Sodišče ES • 1988: ustanovitevSodiščaprvestopnjekotpomožnegasodišča (delujeodseptembra 1989) • 2001 (P. iz Nice): SPS kotsamostojnosodišče;uvedenispecializiranisodnisenati; • 2009: preimenovanje. Začetna sestava Sodišča, Luksemburg, oktober, 1954.

  41. ‘Palais’- Plateau du Kirchberg, Luksemburg Seja SEU

  42. SestavaSodišča • 27 sodnikov in 8 generalnih pravobranilcev; • v medsebojnem soglasju jih imenujejo vlade držav članic za mandat 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja; • izbrani so izmed pravnikov, katerih neodvisnost je nedvomna in ki so ustrezno usposobljeni za imenovanje na najvišje sodniške položaje v svojih državah, ali pa so priznani pravniki. • sodniki izvolijo predsednika Sodišča med svojimi člani za dobo 3 let z možnostjo ponovne izvolitve - predsednik vodi delo in službe Sodišča ter predseduje obravnavam in posvetovanjem največjih sestav.

  43. Generalni pravobranilci(AGs) • pomagajo Sodišču pri izpolnjevanju njegovih nalog; zadolženi so, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavijo obrazložene sklepne predloge v zadevah, razen če Sodišče ne sprejme drugačne odločitve, kadar zadeva ne vsebuje novih pravnih vprašanj. • Ni ekvivalenta tej funkciji v slovenskem pravu; on ni kot pravobranilec v RS!TemeljinaCommissaire du GouvernmentpredfrancoskimConseild’Etat; • LP: Izjava št. 38 o številu generalnih pravobranilcev: • Konferenca izjavlja, da v primeru, če Sodišče v skladu s prvim odstavkom člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da se število generalnih pravobranilcev poveča za tri (z osem na enajst), Svet soglasno odobri takšno povečanje. • V takšnem primeru se Konferenca strinja, da bo Poljska, tako kot že sedaj Nemčija, Francija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo, imela stalnega generalnega pravobranilca in ne bo več sodelovala pri sistemu rotacije, sedanji sistem rotacije pa bo namesto treh generalnih pravobranilcev zajemal pet.

  44. Odbor za presojo ustreznosti kandidatov • za sodnike in generalne pravobranilce Člen 255 PDEU • Preden vlade držav članic imenujejo kandidate (…), se oblikuje odbor, ki da mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika in generalnega pravobranilca Sodišča in Splošnega sodišča. • Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih sodišč in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga Evropski parlament. Svet sprejme sklep, s katerim določi pravila delovanja odbora, in sklep o imenovanju njegovih članov. Odloča na pobudo predsednika Sodišča.

  45. Organizacija Sodišča • odločanje na občni seji: v zelo izjemnih primerih, ki jih taksativno našteva Pogodba (kadar odloča o razrešitvi evropskega varuha ČP, o razrešitvi enega od evropskih komisarjev, ki ni izpolnjeval svojih dolžnosti …) in kadar Sodišče meni, da je neka zadeva izjemno pomembna; • v velikem senatu (trinajst sodnikov): kadar tako zahteva DČ ali institucija, ki je stranka v postopku, kakor tudi v posebej zapletenih ali pomembnih zadevah; • v senatih treh ali petih sodnikov: druge zadeve.

  46. Splošno sodišče • Ustanovitev SS ustvarja dvostopenjski sodni sistem: zadeve, v katerih je na I. stopnji odločalo SS, so lahko predmet pritožbe, omejene na pravna vprašanja, ki se vloži na Sodišče. • Sestava: 1 sodnik na DČ - ‘osebe z nedvomno neodvisnostjo, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na sodniški položaj’ • nima stalnih A-G, vendar lahko njegove naloge v nekaterih zadevah opravlja sodnik SS, ki je imenovan v ta namen.

  47. Sodišče za uslužbence EU • Svet je v skladu s Pogodbo iz Nice nov. 2004 sprejel sklep o ustanovitvi Sodišča za uslužbence EU • = novo specializirano sodišče, ki ga sestavlja 7 sodnikov; • pristojno za odločanje na I. stopnji o sporih evropskih javnih uslužbencev; • zoper njegove odločbe je mogoče zgolj glede pravnih vprašanj vložiti pritožbo na SS in nato izjemoma še na Sodišče; • začelo delovati konec leta 2005.

  48. Delitev nalog • Sodišče: tožbe glede izvrševanja prava EU + splošna pristojnost za predhodno odločanje + pritožbe zoper odločbe SS in spec. sodišč+presoja predhodnih odločitev SS; • SS: ostali neposredni postopki + predhodno odločanje v specifičnih primerih + pritožbe zoper odločitve spec. sodišč, odškod. zahtevki FO/PO; • nacionalna sodišča: izvrševanje/uporaba prava EU; postavljanje predhodnih vprašanj o razlagi in veljavi prava EU, če se jim poraja dvom o tem.

  49. EVROPSKI OMBUDSMAN • izvoli ga EP • subjekti v EU se lahko pritožijo na EO, če menijo, da so bili žrtev ‘slabe uprave’ institucij EU • primeri kršitev: upravne nepravilnosti, nepravičnost, diskriminacija, zloraba pooblastil, molk organa, zavračanje posredovanja podatkov, nepotrebna zamuda • EO izvede preiskavo o kršitvi in pripravi poročilo za EP • P. Nikiforos DiamandourosEvropskiombudsman • http://ombudsman.europa.eu/

  50. Česa EO ne preiskuje? • pritožb zoper državne, regionalne ali lokalne organe oblasti držav članic, tudi če se pritožbe nanašajo na zadeve EU; • dejavnosti nacionalnih sodišč ali nacionalnih varuhov človekovih pravic. Evropski varuh človekovih pravic ni pritožbeni organ zoper odločitve teh teles; • pritožb zoper pravne ali fizične osebe.

More Related