KAKOVOST PODTALNICE LJUBLJANSKEGA POLJA

1. KAKOVOST PODTALNICE LJUBLJANSKEGA POLJA Obremenjenost podtalnice Ljubljanskega polja s pesticidi in primer sanacije z metodami bioremediacije Avtor: Karin Malc

2. Podtalnica Ljubljanskega polja • Najpomembnejši vir pitne vode za oskrbo Ljubljane je podtalnica Ljubljanskega polja, ki zagotavlja 90 % potrebne količine; pridobivajo jo v črpališčih Kleče, Šentvid, Hrastje in Jarški prod.

3. Kakovost podtalnice poleg državnega monitoringa (2x letno) spremlja Zavod za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (MOL) in sicer izvaja monitoring na 10 mestih vzorčenja: • Dekorativna, • Koto-Zalog • Elok-Zalog, • Roje • Stožice • Iški vršaj, • Šentvid, • Jarški prod, • Kleče in • Hrastje.

4. Monitoring obsega fizikalno-kemijske in bakteriološke analize, določanje vsebnosti kovin, pesticidov in njihovihrazgradnih produktov ter lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov. • Med pesticidi je najbolj problematičen atrazin, ki so ga zadnjih 45 letih na veliko uporabljali.

5. Atrazin Kaj je atrazin: • herbicid, • spada v družino triazinov, • uporablja se ga za kontrolo rasti plevela na koruznih poljih, • je genotoksična in kancerogena snov, • rušilec hormonskega ravnovesja.

6. V obdobju od leta 1997 so bile v podtalnici Ljubljanskega polja izmerjene povišane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega metabolita desetilatrazina, vendar se kaže trend počasnega zniževanja vsebnosti atrazina. • Najbolj obremenjeno merilno mesto na Ljubljanskem polju je črpališče pitne vode Hrastje Ia (gl. sliko), kjer mejne vrednosti 0,1 µg/L presegajo atrazin, desetilatrazin.

7. Primer sanacije podtalnice z bioremediacijo Bioremediacija - bio (življenje) in remediacija (popraviti ali pozdraviti): • nanaša se na uporabo mikroorganizmov, večinoma bakterij, ki so prisotne v naravi, s pomočjo katerih se zmanjša oz. popolno odstrani kontaminante iz vode ali zemlje. Prednost gensko spremenjenih organizmov (GSO): učinkovitejša degradacija odpadnih snovi. Bioremediacija pesticidov: • malo poznana, ker so pesticidi kot skupina zelo heterogeni glede na fizikalne in kemične lastnosti.

8. Degradacija pesticidov v vodonosnikih poteka relativno počasi.Degradacija atrazina v vodonosnikih je bila v zadnjih letih znatno preučena. • Na Danskem je bila najuspešnejša metoda bioremediacije bioavgmentacija (dodajanje degradacijskih mikroorganizmov) ob hkratnem dodajanju kisika (biostimulacija) že ko je bil presežek atrazina v vodonosniku nad 0,1 µg/L.

9. Zaključek • Ena izmed metod sanacije tal in podtalnice Ljubljanskega polja bi lahko bila uporaba takih bioremediacijskih tehnik, ker so relativno poceni. • Vendar je v osnovi treba vedeti, da je najprej potrebno spremeniti politiko ravnanja s podtalno vodo, omejiti oz. prepovedati kmetijstvo na območjih podtalne vode ali pa ga usmeriti v ekološki način obdelave.

10. KAKOVOST PODTALICE LJUBLJANSKEGA POLJAKARBONATNI SISTEM IN POMEN MEHČANJA VODE Andrej Nemarnik Junij 2005

11. KAKOVOST VODA • opredelitev pozitivnih lastnosti vode(okus, vonj in barva) • s pomočjo fizikalno-kemijskih parametrov (kislost vode, vsebnost ionskih zvrsti, kisika in raztopljenih anorg. in org. sestavin) • Osnovna kriterija za razvrščanje pitne vode sta naravne značilnosti vode in onesnaženost vode • Najbolj enostaven opis za kakovost vode je njena trdota(spremenljiva mešanica kationov in anionov)

12. KARBONATNI SISTEM V VODI • Ravnotežni sistem anorg. C v vodi: • zadržuje pufrsko sposobnost in trdoto vode • skupna količina anorg. C je vedno enaka, spreminjajo se le konc. posameznih zvrsti v odvisnosti od T, P, disociacijskih konstant in pH

13. nizki pH (kisle vode)→ CO2 in H2CO3 • visoki pH → CO32-

14. ALKALNOST IN KISLOST • Pufranost vode izražamo z alkalnostjo in kislostjo vode. • Totalna in karbonatna alkalnost / kislost • Alkalnost / kislost: titracija s močno kislino / bazo

15. POMEN alkalnosti / kislosti • vpliv na številne kemijske reakcije tako v vodi (jezera, reke, morja) kot v umetnih reaktorjih (čistilnih napravah za pitno ali odpadno vodo). • vpliv na topnost in usedanje snovi • potek reakcij oksidacije in redukcije • potek številnih reakcij med kompleksnimi spojinami • vpliv na koncentracijo kovinskih ionov v vodi

16. Raztapljanje in usedanje CaCO3 Raztapjanje: Usedanje: Pufska sposobnost

17. Rang Trdota (mg CaCO3/l) Mehka voda < 50 Srednje trda voda 50 – 150 Trda voda 150 – 300 Zelo trda voda > 300 TRDOTA VODE Ločimo totalno, začasno in stalno trdoto vode. Totalna – konc. vseh ionov, predvsem Ca in Mg Začasna – tista, ki jo dobimo po izločanju/segrevanju CO2 (predvsem vsota Ca(HCO3)2 in Mg(HCO3)2 Stalna – vsota Ca in Mg ionov v nekarbonatni obliki CaSO4, CaCl2, MgSO4, MgCl2 Pri nas je zelo trda voda na Krasu in obmorskih krajih ter v Prekmurju (okoli 20oN – apnenčasta tla), v Ljubljani je voda srednje trda (10 oN), Pohorje – stare kamnine – mehka voda (4 oN).

18. MEHČANJE VODE Mehčanje je pomembno zaradi: • neugodni učinki trde vode na elemente vodovodnega sistema • večje porabe mil pri pranju s trdo vodo • redukcija organskih spojin • redukcije težkih kovin • odstranitev nekaterih patogenih bakterij in virusov

19. NAČINI MEHČANJA VODE • Mehčanje z apnom (odstr. karbonatne trdote) in Na2CO3 (odstr. permanente trdote) • Mehčanje z Na(OH): bolj učinkovito, a dražje(odstr. karb. in nekarbonatno trdoto) • Mehčanje z ionskimi izmenjevalci(ti so iz organskih polimerov s funk. skup., ki vežejo ione npr. -SO3H) • mehčanje s trinatrijevimfosfatom in drugimi polifosfati

20. MEHČANJE - SKLEP • pomembno predvsem v industriji (parni kotli, hladilniki) • ekonomsko upravičeno, ko ima voda nad 20 oN (zelo trde vode) • mehčanje za večje odjemalce - npr. toplotne postaje v stanovanjskih naseljih

21. Hvala za pozornost