1 / 15

Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

Povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovimi dosežki na PISA 2006: bralna pismenost. Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev Maja Zupančič in Anja Podlesek

Download Presentation

Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovimi dosežki na PISA 2006: bralna pismenost Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev Maja Zupančič in Anja Podlesek Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011 Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

  2. Problem • BRALNA pismenost (manj poudarjeno 2006): razumevanje, uporaba in razmišljanje o napisanem besedilu, tudi zunaj konteksta šolskega kurikula (v: Štraus, Repež in Štigl, ur., 2007). • Katere značilnosti posameznikov in njihovega okolja (PISA 2006) napovedujejo BRA pismenost pri slovenskih dijakih 1. letnikov (učinek let šolanja, Ceci, 1999; majhno število OŠ) • V kolikšni meri • se dosežki razlikujejo med programi in med šolami znotraj programov • razlike v dosežkih pojasnimo z izbranimi napovedniki

  3. Problem • Napovedniki: • Značilnosti posameznikov • Motivacija, interes, aspiracije, vrednote(npr. Fan in Chen, 2001; Mullis idr., 2004; Zupančič idr., 2002) • Spol (Deary idr., 2007; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) • Učenje in prejeta pomoč (npr. Marjanovič Umek idr., 2006; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009; Zupančič idr., 2002). • Značilnosti okolja (npr. Johnson idr., 2007; Mullis idr., 2004; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) • Doma (izobrazba, poklicni, ekonomski položaj, jezik) • Šola (program, število ur pouka SLO).

  4. Metoda • Sekundarna analiza podatkov PISA 2006. • Omejitev pri modeliranju: izločene šole z N < 5 →288 SŠ; uteženi N v analize vključenih dijakov s popolnimi podatki = 3960 • 50,8 % dijakinj • Srednje poklicno izobraževanje 17,6 % • Tehnično, strokovno izobraževanje 36,8 % • Strokovne gimnazije 19,4 % • Splošne gimnazije 35,2 % • Kriterijske spremenljivke - 5 ocen dosežka pri BRA pismenosti.

  5. Metoda • Vključeni napovedniki BRA pismenosti: • spol • čas za učenje SLO: ure/teden (pouk, organizirano izven pouka, samostojno/naloge doma) • pripisovanje osebne pomembnosti uspehu pri SLO • izobrazba in poklic (višji: mame ali očeta, raven predvidenega lastnega poklica) • jezik doma • dobrine doma • kulturne • učni viri • število knjig • materialne, nepovezane z učnim delom.

  6. Trinivojski linearni (ničelni) model (HLM, Raudenbusch idr., 2005): razlike v dosežkih med programi, šolami, IR

  7. Primerjava dosežkov BRA v mednarodnem merilu z dosežki med SLO SŠ programi

  8. Primerjava ravni BRA dosežkov z dosežki med SLO programi

  9. Dvonivojski linearni model (HLM) z napovedniki: BRA dosežki na ravni dijakov, šol

  10. Z višjimi dosežki pri PISA 2006 BRA se povezujejo • ZNAČILNOSTI POSAMEZNIKOV: • Manjša poraba časa za organizirane oblike učenja izven pouka: 1 ura več → 11 točk nižji dosežek. • Spol: dekleta za 19 točk višji dosežek kot fanti • ZNAČILNOSTI OKOLJA -šola: • Izobraževalni program (velik učinek) • Večje število ur pouka SLO: 1 ura več → 9 točk višji dosežek

  11. Primerjava razlik v dosežkih med programi in med spoloma

  12. Z višjimi dosežki pri PISA 2006 BRA se povezujejo • ZNAČILNOSTI OKOLJA – doma: • SLO jezik: 17 točk višji dosežek • Več kulturnih dobrin: za 1 SD višji indeks → 4 točke višji dosežek • Večje število knjig: 1 več → 0,02 višji dosežek • Manjše število materialnih dobrin doma: 1 SD višji indeks → 20 točk nižji dosežek • Več je število učnih virov: za 1 SD višji indeks → 16 točk višji dosežek • Višji poklicni položaj staršev: za 1 raven višja → 0,2 točki višji dosežek

  13. Sklepi • Rezultati opozarjajo na velike razlike med 4 izobraževalnimi programi • Srednje velike razlike med šolami znotraj programov • Izbrani napovedniki (omejen nabor v Vprašalniku PISA 2006) → na pomembne ni moč /sprejemljivo vplivati, vendar: • Napovedniki so le približni pokazatelji določenih značilnosti, vedenja, ki prispevajo k dosežkom • Ure pouka SLO: dejansko odpadle ure, “neizkoriščene” ure za pouk - motivacija učencev in (posledično?) učiteljev • Izboljšanje kakovosti “dopolnilnega” dela (govorci drugega jezika) • Korelacijski pristop: 2-smerne povezave, ne izključuje učinka v obratni smeri: npr. dopolnilni pouk, inštrukcije • Odnos dijakov do reševanja nalog (motivacija, zavzetost, pozornost); objektivnost odgovorov pri vprašalnikih → lahko izvor variance med šolami, programi in deželami.

  14. Sklepi (posredni) • Učitelji: zahteva po razumevanju – močnejši napovednik UU (ocene, NPZ) pri SLO kot sprejemanje, opora, dopuščanje avtonomije, uravnavanje vedenja, usmerjanje k izkazovanju zmožnosti, poudarjanje vrednosti šolskega dela za osebni razvoj (Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) • Učno gradivo: besedila v učbenikih (dostopnost pojmov, koherentnost besedil, kohezivnost …..) • Previdnost pri interpretaciji mednarodnih rezultatov: • Relativni položaj države (in sprememba): velikost razlik/sprememb; kaj ugotovljene razlike pomenijo? • Razlike v odnosu do sodelovanja, izobraževalnih prog. ….. • Napovedne zveze z dosežki niso nujno enake v različnih kulturnih okoljih (moderatorska vloga kulture)

More Related