150 likes | 264 Views
Povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovimi dosežki na PISA 2006: bralna pismenost. Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev Maja Zupančič in Anja Podlesek
E N D
Povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovimi dosežki na PISA 2006: bralna pismenost Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev Maja Zupančič in Anja Podlesek Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011 Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.
Problem • BRALNA pismenost (manj poudarjeno 2006): razumevanje, uporaba in razmišljanje o napisanem besedilu, tudi zunaj konteksta šolskega kurikula (v: Štraus, Repež in Štigl, ur., 2007). • Katere značilnosti posameznikov in njihovega okolja (PISA 2006) napovedujejo BRA pismenost pri slovenskih dijakih 1. letnikov (učinek let šolanja, Ceci, 1999; majhno število OŠ) • V kolikšni meri • se dosežki razlikujejo med programi in med šolami znotraj programov • razlike v dosežkih pojasnimo z izbranimi napovedniki
Problem • Napovedniki: • Značilnosti posameznikov • Motivacija, interes, aspiracije, vrednote(npr. Fan in Chen, 2001; Mullis idr., 2004; Zupančič idr., 2002) • Spol (Deary idr., 2007; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) • Učenje in prejeta pomoč (npr. Marjanovič Umek idr., 2006; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009; Zupančič idr., 2002). • Značilnosti okolja (npr. Johnson idr., 2007; Mullis idr., 2004; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) • Doma (izobrazba, poklicni, ekonomski položaj, jezik) • Šola (program, število ur pouka SLO).
Metoda • Sekundarna analiza podatkov PISA 2006. • Omejitev pri modeliranju: izločene šole z N < 5 →288 SŠ; uteženi N v analize vključenih dijakov s popolnimi podatki = 3960 • 50,8 % dijakinj • Srednje poklicno izobraževanje 17,6 % • Tehnično, strokovno izobraževanje 36,8 % • Strokovne gimnazije 19,4 % • Splošne gimnazije 35,2 % • Kriterijske spremenljivke - 5 ocen dosežka pri BRA pismenosti.
Metoda • Vključeni napovedniki BRA pismenosti: • spol • čas za učenje SLO: ure/teden (pouk, organizirano izven pouka, samostojno/naloge doma) • pripisovanje osebne pomembnosti uspehu pri SLO • izobrazba in poklic (višji: mame ali očeta, raven predvidenega lastnega poklica) • jezik doma • dobrine doma • kulturne • učni viri • število knjig • materialne, nepovezane z učnim delom.
Trinivojski linearni (ničelni) model (HLM, Raudenbusch idr., 2005): razlike v dosežkih med programi, šolami, IR
Primerjava dosežkov BRA v mednarodnem merilu z dosežki med SLO SŠ programi
Dvonivojski linearni model (HLM) z napovedniki: BRA dosežki na ravni dijakov, šol
Z višjimi dosežki pri PISA 2006 BRA se povezujejo • ZNAČILNOSTI POSAMEZNIKOV: • Manjša poraba časa za organizirane oblike učenja izven pouka: 1 ura več → 11 točk nižji dosežek. • Spol: dekleta za 19 točk višji dosežek kot fanti • ZNAČILNOSTI OKOLJA -šola: • Izobraževalni program (velik učinek) • Večje število ur pouka SLO: 1 ura več → 9 točk višji dosežek
Z višjimi dosežki pri PISA 2006 BRA se povezujejo • ZNAČILNOSTI OKOLJA – doma: • SLO jezik: 17 točk višji dosežek • Več kulturnih dobrin: za 1 SD višji indeks → 4 točke višji dosežek • Večje število knjig: 1 več → 0,02 višji dosežek • Manjše število materialnih dobrin doma: 1 SD višji indeks → 20 točk nižji dosežek • Več je število učnih virov: za 1 SD višji indeks → 16 točk višji dosežek • Višji poklicni položaj staršev: za 1 raven višja → 0,2 točki višji dosežek
Sklepi • Rezultati opozarjajo na velike razlike med 4 izobraževalnimi programi • Srednje velike razlike med šolami znotraj programov • Izbrani napovedniki (omejen nabor v Vprašalniku PISA 2006) → na pomembne ni moč /sprejemljivo vplivati, vendar: • Napovedniki so le približni pokazatelji določenih značilnosti, vedenja, ki prispevajo k dosežkom • Ure pouka SLO: dejansko odpadle ure, “neizkoriščene” ure za pouk - motivacija učencev in (posledično?) učiteljev • Izboljšanje kakovosti “dopolnilnega” dela (govorci drugega jezika) • Korelacijski pristop: 2-smerne povezave, ne izključuje učinka v obratni smeri: npr. dopolnilni pouk, inštrukcije • Odnos dijakov do reševanja nalog (motivacija, zavzetost, pozornost); objektivnost odgovorov pri vprašalnikih → lahko izvor variance med šolami, programi in deželami.
Sklepi (posredni) • Učitelji: zahteva po razumevanju – močnejši napovednik UU (ocene, NPZ) pri SLO kot sprejemanje, opora, dopuščanje avtonomije, uravnavanje vedenja, usmerjanje k izkazovanju zmožnosti, poudarjanje vrednosti šolskega dela za osebni razvoj (Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) • Učno gradivo: besedila v učbenikih (dostopnost pojmov, koherentnost besedil, kohezivnost …..) • Previdnost pri interpretaciji mednarodnih rezultatov: • Relativni položaj države (in sprememba): velikost razlik/sprememb; kaj ugotovljene razlike pomenijo? • Razlike v odnosu do sodelovanja, izobraževalnih prog. ….. • Napovedne zveze z dosežki niso nujno enake v različnih kulturnih okoljih (moderatorska vloga kulture)