1 / 29

TRPINČEN OTROK

TRPINČEN OTROK. Ksenija Tušek Bunc. ČAKANJE So rekli, da je najboljši, Da tak ne bi bil niti oče; Pa vendar, zakaj ta otrok joče? A solze so tihe, ne vidi se dete Ne vidi se jih, Saj hodi kot dih! A tiho in plašno, Je bledo, a gmašno, A njene oči, Velike kot svet,

uta
Download Presentation

TRPINČEN OTROK

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. TRPINČEN OTROK Ksenija Tušek Bunc

  2. ČAKANJE So rekli, da je najboljši, Da tak ne bi bil niti oče; Pa vendar, zakaj ta otrok joče? A solze so tihe, ne vidi se dete Ne vidi se jih, Saj hodi kot dih! A tiho in plašno, Je bledo, a gmašno, A njene oči, Velike kot svet, kot vedno sprašujejo - A spet??

  3. ZGODOVINSKA DEJSTVA • trpinčenje otrok staro kot človeštvo samo • do konca 19. stol. ni vzbujalo pomislekov • razlogi: kultni, verski, medicinski, ekonomski, vzgojni • razvoj kapitalizma – strahovito trpinčenje otrok • prvi glasovi in razprave proti trpinčenju • poskusi urejanja pravnega položaja otrok • pozornost trpinčenju otrok zadnje desetletje • čas odstiranja tabujev

  4. ODSTIRANJE TABUJEV 1 • lahko prinese vznemirjenje v notranjem ravnotežju • lahko kvari čisto in skrbno pospravljeno podobo našega bivanja • zahteva pogum in soočenje z življenjsko stvarnostjo združen z odkritostjo in jasnejšim pogledom na resnico • zahteva poštenost in notranjo trdnost ne le posameznika pač pa širše skupnosti • možnost pogovora, izražanja dilem in zavor mora biti javna in odprta

  5. ODSTIRANJE TABUJEV 2 • tabuirane teme: spolnost, odnos do telesa, etika medsebojnih odnosov, neozdravljiva bolezen, spolna bolezen so dobile mesto v življenju • z njimi znamo ravnati z manj bojazni in krivde • drugi tabuji prihajajo iz teme, postopno dobivajo jasnejšo podobo, prisotnost v našem razumevanju in jeziku • do njih razvijamo svoj osebni odnos • družba svoja stališča in regulative • kjer je potrebno tudi korektivne mehanizme

  6. ODSTIRANJE TABUJEV 3 • trpinčenje otrok vzbuja največ nelagodja in odpor • ljudje odvračajo pogled od te teme • drugi celo zanikajo obstoj tega problema in njegovih razdiralnih posledic • cena za zanikanje je previsoka • za otroke in tiste, ki nasilje vključujejo v nikoli prekinjen krog lastnih nerešenih stisk

  7. VEČ OBRAZOV NASILJA NAD OTROKI • vse kar moti otrokov osebnostni razvoj, • ogroža oblikovanje pozitivne samopodobe, • posega razdiralno v gradnjo njegove indentitete • izkorišča njegovo nemoč in odvisnost • ne le udarci, poseganje v njegovo integriteto, spolno zlorabljanje • drugačne oblike trpinčenja: • manipuliranje z otroci, • brezbrižnost, • prevelika in prezgodnja pričakovanja, • različne oblike vedenja odraslih

  8. VEČ NIVOJEV NASILJA NAD OTROCI • v družini • v socialnem okolju • v družbi

  9. OBLIKE NASILJA NAD OTROCI • neposredne in očitno grobe • posredne, potuhnjene a dolgotrajne • njih razdiralni učinek je hujši in se pokaže postopoma • ne kot rana ali modrica na otroškem telesu • pač pa kot globoka bolečina ali prikrajšanost v otrokovi osebnosti • pokažejo se posredno v njegovem doživljanju, vedenju in ravnanju do nebogljenih in kakorkoli odvisnih od njih – otrok, tako lastnih kot drugih • pogosto odrasli deležni nasilja v otroštvu, ponavljajo v različnih krutih vzorcih dejanja, ki so označila njihovo otroštvo • opravičila ni!!!! • pomagajo pa razumevati psihosocialne mehanizme, ki tako ravnanje vzpodbujajo • In pomagajo prekiniti tragično spiralo, ki bi sicer zajela naslednje generacije

  10. NASILJE NAD OTROCI ZABELEŽENO V ZDRAVSTVU • namerna poškodba otroka po tretji osebi • MKB (9 verzija) E 96,0 – E 96,9; E 96,0 – E 97,7 • 33 otrok umrlo zaradi namernih poškodb (SLO 1988 – 94) • 1106 hospitaliziranih • 177 predšolskih in 2728 šolskih otrok in mladine pregledanih v osnovnem zdravstvu – izraziti trend naraščanja • s podatki nacionalne zdravstvene statistike moč prikazati le celotno število poškodb zaradi namernega nasilja po tretji osebi • v SLO posledice namernega nasilja najtežje med najmlajšimi otroci -največ umre dojenčkov • med predšolskimi otroki prevladujejo dečki ( bolj težavni , naš vrednostni sistem v večji meri podpira kaznovanje otrok moškega spola- dr. A. Kos)

  11. NASILJE NAD OTROCI ZABELEŽENO V ZDRAVSTVU • največkrat poškodovana glava: pri umrlih prelomi lobanjskih kosti, • pri hospitaliziranih udarnine obraza in glave, odprte rane in intrakranialne poškodbe • pri dojenčkih ni videti zunanjih znakov poškodb • na namerno poškodbo pomisliti ob subduralnem hematatomu, retinalnih krvavitvah (akcelirajoči in decilirajočih gibi glave pri tresenju otroka) • vsaka poškodba glave pri otroku zaradi padca z majhne razdalje sumljiva za nasilje nad otrokom • V ZDA 26% hospitalizacij zaradi opeklin namerno povzročenih po tretji osebi • v SLO 1 hospitalizacija zaradi namerno povzročene opekline pri otroku od skupno 190 • število znanih, prijavljenih primerov trpinčenja otrok najmanj desetkrat manjše od dejanskega stanja

  12. OBLIKE TRPINČENJA OTROK 1 • ZDA: med trpinčenimi otroci: 70% telesna zloraba • 25% spolna zloraba • 5% zastoj v rasti zaradi podhranjenosti • na oddelkih NMP pri 10% pregledanih otrok pod 5 letom posledice trpinčenja • letno umre zaradi telesne zlorabe 4000 otrok • najbolj ogroženi so dojenčki • nedonošenčki so trikrat bolj ogroženi • tretjina je starih 1 do 6 let • tretjina starejših

  13. OBLIKE TRPINČENJA OTROK 2 • odrgnine, podpludbe • poškodbe glave • prelomi kosti • opekline • krvavitve v notranje organe prsne in trebušne votline • možganske krvavitve • zelo redke naklepne zastrupitve, utapljanje, zadušitve • komaj opazne lahke poškodbe • redko opazovana nizka rast trpinčenega otroka – potrebna izključitev prelomov na spodnjih udih

  14. OBLIKE TRPINČENJA OTROK 3 • težka ocena, kdaj starši namerno zanemarjajo otroka • nasproten pojav z enakimi učinki kot zanemarjanje: Mϋnchausnov sindrom • izmišljeni najrazličnejši simptomi, da bi dokazali, da je otrok bolan (v 90% mati) • nujnost ocene ali gre za preveč skrbne matere ali hudo nevrotično ali celo duševno bolnico • več nepotrebnih preiskav ali hospitalizacij zaradi napačnih podatkov

  15. PREGLED TRPINČENEGA OTROKA • pomemben sum, ko klinična slika ne govori za nenamerno poškodbo • pozornost pri jemanju anamneze zlasti, ko poškodba ni v skladu z razvojno stopnjo otroka • npr. spiralni zlom stegnenice pri 6 tednov starem otroku ne more biti “slučajen” • sum pri predhodnih poškodbah zlasti na okostju, ki jih starši ne znajo pojasniti • multiple poškodbe • iskanje zdravniške pomoči ponoči – manjša pozornost zdravstvenega osebja • spretnost jemanja anamneze od otroka zlasti ob sumu na spolno zlorabo

  16. FIZIKALNI PREGLED TRPINČENEGA OTROKA 1 Koža in podkožno tkivo: • iščemo znamenja slabe telesne nege, • kožna vnetja, ugrizi insektov ipd.: • opekline, ožganine, • modrice in rane, podkožne krvavitve ali podplutbe, • opraskanine, • pomanjkljivo lasišče

  17. FIZIKALNI PREGLED TRPINČENEGA OTROKA 2 Okostje: občutljivost, • oteklina, • omejena gibljivost udov, • spremenjena oblika dolgih kosti - svež ali starejši zlom ?? Glava: • nepravilna oblika zaradi poškodbe lobanje. • klinična znamenja krvavitve v možganske ovojnice, • poškodbe možganov, • otrplost tilnika, • stanje zavesti (komatozno stanje)

  18. FIZIKALNI PREGLED TRPINČENEGA OTROKA 4 Oči: • prisotne tudi v 40 - 60% trpinčenja otrok • vidne poškodbe zunanjih očesnih delov, • očesne leče, • s preiskavo očesnega ozadja najdemo krvavitve v mrežnici, najpogosteje posledica stresanja otrokove glave ali celo udarjanja ob podlago. • zaradi povečanega pritiska v predelu glave ali tudi prsnega koša ob pritisku nanj. • krvavitve pod veznico lahko poleg poškodbe očesa skrivajo hujšo poškodbo glave ali možganov!!

  19. FIZIKALNI PREGLED TRPINČENEGA OTROKA 5 Ušesa: • poškodbe uhlja, • poškodbe bobniča posledica udarca Obraz: • podplutbe okrog oči, • krvavitve iz nosu, • premaknjen nosni hrustanec, • zlom čeljusti Usta: • raztrganine ustnice, • razmajani ali manjkajoči zobje, • opekline ustnic, jezika

  20. FIZIKALNI PREGLED TRPINČENEGA OTROKA 6 Vrat: • na koži vratu znamenja davljenja Prsni koš: • omejeno gibanje prsnega koša zaradi bolečin pri poškodbi reber in /ali ključnice

  21. FIZIKALNI PREGLED TRPINČENEGA OTROKA 7 Trebuh: • občutljivost zaradi poškodbe trebušnih mišic, • napetost ali občutljivost trebušne stene pri poškodbi trebušnih organov. Spolovilo in danka: • vidne poškodbe, zlasti pri spolni zlorabi Udi: • občutljivost pri premikanju, • zatečeni sklepi, • spremembe- iznakaženost dolgih kosti pri zlomih

  22. NESPECIFIČNI ZNAKI TRPINČENJA OTROK 1 • posledice otrokove čustvene prizadetosti – rane na duši • odražajo se na področju čustvovanja • samopodobe • vedenja • učenja • fizioloških funkcij: motnje spanja • motnje prehranjevanja

  23. motnje spanja, motnje apetita, močenje postelje, vedenjske motnje agresivnost, krutost, kraje, pretirana podredljivost, izredna pasivnost, splošen strah, pretiran strah ob nekaterih dogodkih, kot je npr. slaba ocena v šoli, Žalost, brezvoljnost, samouničevalno ali samomorilno vedenje, slab šolski uspeh, šolski uspeh, ki ne ustreza otrokovim zmogljivostim potravmatske stresne motnje!!! NESPECIFIČNI ZNAKI TRPINČENJA OTROK 2

  24. MULTIDISCIPLINARNI PRISTOP V OBRAVNAVI TRPINČENEGA OTROKA • težavna prepoznava trpinčenega otroka ob prisotnosti staršev • otroci so premajhni, da bi se sami uprli nasilju • večjih otrok je sram • nasilje skrivajo, ali celo zanikajo • za usodo otroka pomembna pravočasna prepoznava nasilja • pri sumu na hujšo telesno zlorabo – ad hospital • natančnen zapis v medicinski dokumentaciji • dolžnost zdravnika dogodek prijaviti policiji (prijavna dolžnost ne glede na mnenje staršev) • sodelovanje s socialno službo, službo za vzgojo in nevladnimi organizacijami • upoštevati otrokove pravice

  25. Dileme zdravnika družinske medicine pri obravnavi trpinčenega otroka • čustvena prizadetost • bojimo se ukrepati, da ne bi škodovali otroku • od suma do dejanske potrditve nasilja nad otroci dolga, težavna in mučna pot • potrebno je znanje oz. občutljivost za zaznavanje slabega ravnanja nad otroci • zaščitno ukrepanje more biti lastno vsakemu ZDM • občutki nemoči • frustracije ob lastni neučinkovitosti • stisko povečuje zavest o stvarni ogroženosti otroka • zavest o veliki odgovornosti tistega , ki pojav obravnava • številne dileme strokovne, pravne, drugačne narave • pomanjkanje učinkovitih modelov, smernic za hitro pomoč otroku • timska obravnava lahko izboljša kakovost pomoči otroku in družini

  26. SKLEP • nasilje nad otroci problem svetovne razsežnosti • preprečevanje, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in ustrezno ukrepanje trpinčenega otroka izziv za slehernega zdravnika • edinstvena aktivna vloga ZDM • usmerjenost v družino, družinski pristop • stalnost, dostopnost, celostnost, predvsem pa zaupnost • prekršitev pravila o zdravniški molčečnosti • zdravnikova najpomembnejša dolžnost je zaščita bolnika • oblikovanje zdravnikovega odnosa do problema nasilja nad otroci • v precepu med upoštevanjem tehtnosti dejanj in lasno ogorčenostjo, prizadetostjo, odporom • to slednje daje moč zdravniku, da se s to težko nalogo spopade odločno in zavzeto

More Related