DIDAKTIKA

1. DIDAKTIKA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL FAKULTETA ZA ŠPORT, 2003

2. LITERATURA • Kramar, M. (1997). Splošna didaktika v izobraževanju učiteljev. Zbornik Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta (str. 59 - 65). • Tomić, A. (2000). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Center za pedagoško izobraževanje. • Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete. • www.sp.uni-lj.si/didaktika

3. NAMEN PREDMETA DIDAKTIKA ŠPORTNE VZGOJE JE, DA ŠTUDENTJE: • spoznajo in osvojijo temeljno didaktično znanje o zakonitostih in značilnostih športnovzgojnega procesa, posebno še v šoli • razvijajo didaktično mišljenje in osvojijo potrebna znanja za načrtovanje, pripravo, izpeljavo, analizo in vrednotenje športnovzgojnega procesa • pridobijo tudi teoretične osnove za raziskovanje, inoviranje in nadaljnji razvoj športnovzgojnega področja.

4. NAMEN PREDMETA DIDAKTIKA ŠPORTNE VZGOJE Na predavanjih, pri vajah in seminarjih, na hospitacijah, učnih nastopih, študijski praksi in pri sodelovanju v šoli v naravi pridobijo pod vodstvom predavateljev na fakulteti in mentorjev v šolah potrebna teoretična in praktična didaktična znanja in izkušnje za samostojno delo v vzgojno-izobraževalnem procesu.

5. ZGODOVINSKI VIDIK • Didaktika je eden temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov profesionalnega izobraževanja učiteljev. • V zgodovini se ni pojavljala kot samostojen predmet, ampak so bile njene vsebine del pedagogike.

6. ZGODOVINSKI VIDIK • Z razvojem poučevanja kot predmeta didaktike se je razvijala tudi didaktika; zajemala ni le ozko teorijo poučevanja, to je metodične vidike izobraževanja, temveč je na poučevanje gledala širše, saj je v svoj predmet zajemala tudi širše vidike izobraževalne prakse (Kramar, 1997).

7. ZGODOVINSKI VIDIK • Pomemben korak je didaktika naredila v 17. stoletju pod vplivom induktivne logike in spoznavne teorije (Kujundžić, 1993). • Njen nadaljnji razvoj je spodbudil predvsem razvoj industrijske družbe, ki je zaradi potrebe po izobraževanju ljudi povzročil, da se je didaktika preusmerila v teorijo o umetnosti oziroma spretnosti poučevanja.

8. POMEN BESEDE DIDAKTIKA Beseda didaktika je grškega izvora: • Glagol didaskein – poučevati, učiti, dokazovati • Pridevnik didaktikos – poučen • Samostalnik didaskalos – poučevalec, učitelj Izraz sta uporabila W. Radke in J. A. Komensky v prvih letih 17. stoletja (Strmčnik, 2001).

9. NEKAJ DEFINICIJ DIDAKTIKE (povzeto po Strmčnik, 2001) • Radke (17. stol.) - didaktika je teorija o poučevanju. • Herbart (konec 18. in v 19. stol.) nauk o “vzgojnem pouku”; prvi je znanstveno utemeljil didaktiko. • Strmčnik (1993): Didaktika je pedagoški podsistem, ki se ukvarja s splošnimi vprašanji izobraževanja, poučevanja in učenja, s strukturo in soodvisnostjo občih pogojev in možnostih učnega ravnanja zunaj učnih predmetov in konkretne šolske stopnje... • Kron (1994) - nauk o pouku, posredovanje učne snovi; teorija o spretnosti poučevanja, navodilo za poučevanje.

10. PREDMET DIDAKTIKE • V najožjem pogledu je le metodika pouka. • Vnajširšem pogledu zajema širše probleme izobraževalno-vzgojne prakse, je širša temeljna profesionalna sestavina učiteljeve izobrazbe (Kramar, 1997).

11. RAZMERJE MED PEDAGOGIKO, DIDAKTIKO IN METODIKO • Pedagogika je znanost o vzgoji. • Didaktika je znanost o poučevanju (širša kurikularna problematika, načrtovanje in izvajanje pouka, evalvacija, učiteljivi načini dela, didaktična načela, učna tehnologija, izobraževanje učiteljev, zunajšolski vplivi, didaktični pojavi, didaktična načela...). • Metodika preučuje le ožji del poučevanja, to je metodiko pouka, kar pomeni izbiro ustreznih metodičnih postopkov, metod in oblik dela.

12. DIDAKTIKA IN KURIKULARNE TEORIJE • Pojmi pedagogika, didaktika in metodika so vezani predvsem na slovansko in nemško govorno področje (Unterrichts ali Bildungslehre). • Zahod (angleški in ameriški sistemi) govorijo o kurikularnih teorijah, kjer izraz didaktika lahko izenačimo z izrazom kurikulum v najširšem smislu.

13. RAZMERJE MED SPLOŠNO IN SPECIALNIMI DIDAKTIKAMI • Splošna didaktika: poznavanje in razumevanje vzgojno-izobraževalnega procesa kot celote, načrtovanje, priprava, izvajanje, spremljava, vrednotenje (Strmčnik, 1993). • Posebna (specialna) didaktika: razrešuje specifične odnose, procese, probleme in pogoje vzajemnega učnega procesa na relaciji učni predmet – učenci – učitelj (Strmčnik, 1993).

14. SPECIALNO DIDAKTIČNO ZNANJE V ŠPORTNI VZGOJI glede na posamezno športno panogo (načrtovanje, izvajanje, spremljanje posamezne športne zvrsti, npr. atletike, košarke...) specialna didaktika atletike, košarke ...

15. glede na razvojno stopnjo otroka • specialna didaktika predšolske športne vzgoje, • specialna didaktika športne vzgoje v prvem triletju, • specialna didaktika športne vzgoje v drugem in tretjem triletju, • specialna didaktika športne vzgoje v srednji šoli, • visokošolska specialna didaktika.

16. glede na različne posebne potrebe posameznih skupin otrok specialna didaktika športne vzgoje • za slepe in slabovidne, • gluhe in naglušne, • invalide, • otroke z razvojnimi posebnostmi ...

17. DIDAKTIČNI POJAVI (povzeto po Kramar, 1997) • problemska zasnovanost pouka (večpredmetne in medpredmetne celote) • medpredmetne korelacije in integracije • uresničevanje individualizacije in diferenciranje procesa • didaktično-organizacijska fleksibilnost pouka (projektni, timski in drugi didaktični sistemi).

18. TEMELJNE DILEME DANAŠNJE DIDAKTIKE ŠPORTNE VZGOJE • ali se filozofija in doktrina izobraževanja učiteljev prilagajatavelikim spremembam v praksi(novi kurikulumi, spremenjena vloga šole in učitelja, poudarjeni vidiki izbirnosti; všolanje otrok s posebnimi potrebami, ipd.) • kako načrtovati, če doktrina prenove šolstva temelji na povečani avtonomiji učitelja(ali je avtonomija prednost ali slabost)

19. TEMELJNE DILEME DANAŠNJE DIDAKTIKE ŠPORTA • kako posredovati znanja glede na razvojno stopnjo otrok, prilagojeno njihovim telesnim značilnostim in gibalnim sposobnostim, razvojnim posebnostim mišljenja, dojemanja, vrednotenja, izkušnjam... (Ali poznamo velike spremembe v razvoju otrok in njihovi motivaciji, ki smo jim prisotni v zadnjih letih? Ali imamo znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami?)

20. TEMELJNE DILEME DANAŠNJE DIDAKTIKE ŠPORTA • kako izbrati prave vsebine, saj se vsakodnevno pojavljajo novi športi; šola ima s sprejemanjem novih športov nekaj več težav, ker šolska paradigma ni tako prilagodljiva kot paradigma vsakdanjega življenja (nakup opreme, znanje učiteljev: primer deskanje na snegu)

21. TEMELJNE DILEME DANAŠNJE DIDAKTIKE ŠPORTA • kako vzgajati, da zadostimo tudi širšim družbenim zahtevam in skladno s teorijami komunikacije ustvarimo pozitivne komunikacijske tokove med učitelji in učenci in med učenci samimi (šport kot sredstvo vzgoje – pozitivna manipulacija; vse večja svoboda, ki jo imajo učenci) • kako vrednotimo proces - mišljeno je učiteljevo delo ter seveda odzivnost učencev(ali smo zreli za samoevalvacijo ali učitelj potrebuje nadzor)

22. TEMELJNE DILEME DANAŠNJE DIDAKTIKE ŠPORTA • kako doseči interdisciplinarnost kot sodoben kontekst posredovanja znanj (ali znamo delati projektno, tako da hkrati uresničujemo cilje različnih predmetov) • kako ovrednotiti različne nove oblike poučevanja, kot so projektno delo, akcijsko raziskovanje... in evalvacije učiteljevega dela, kot so supervizija, samoevalvacija... (vedno namreč obstaja strah, pogosto kar odpor pred novim)