Ureditev revizije s posebnim poudarkom na dopuščeni reviziji

1. Ureditev revizije s posebnim poudarkom na dopuščeni reviziji Mag. Nina Betetto vrhovna sodnica

2. Reforma revizijskega postopka – ZPP – D (Ur. l. RS, 45/08) • Model, povzet iz germanskega pravnega kroga • 3 skupine: Dovoljena/dopuščena revizija/ni ne prve ne druge • Uveden sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti • VSRS na nobeno kršitev ne pazi ex officio • Za primere, ko revizije že na abstraktni ravni ne more biti, ZPP ohranja ZVZ

3. Revizija • Revizija je v vsakem primeru dopustna, če VSP presega 40.000 EUR (v gospodarskih sporih 200.000 EUR) • spodnji prag za dopustnost revizije: po noveli revizija, če VSP ne presega 2.000 EUR, nikoli ni dopustna (izjema delovni in socialni spori)

4. Cilj ureditve izrednih pravnih sredstev pred VSRS • Zagotoviti, da bo v konkretnih sodnih postopkih VSRS lahko izpolnjevalo svojo funkcijo zagotavljanja razvoja prava skozi sodno prakso in poenotenja sodne prakse • Zagotoviti, da bo pripad zadev, o katerih mora VSRS odločiti, obvladljiv

5. Cilj ureditve izrednih pravnih sredstev pred VSRS • Diskrecija??? • Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (čl. 367).

6. Cilj ureditve izrednih pravnih sredstev pred VSRS • Ureditev revizije v nasprotju z Ustavo in EKČP??? • Stališča ESČP: - Nedopustno je, če pravni red dopušča zelo široko možnost izpodbijanja pravnomočnih sodb (št. 5284/1999) • Zaradi posebne vloge najvišjega sodišča v državi je dopustno, da je postopek pred tem sodiščem formalnejši (št. 38016/07) • Stranka lahko pričakuje, da bo sodišče formalne zahteve tudi uporabilo (št. 18806/02)

7. Stališča ESČP • Če sodišče od stranke zahteva, da konkretno navede razloge, na katere se opira, to ne pomeni nesorazmerne omejitve dostopa do sodišča (št. 77833/01) • Ureditev vloge vrhovnega sodišča na način, da samo izbira, katere zadeve bo obravnavalo, ter pri tem upošteva objektivni pomen zadeve, je legitimna z vidika zagotavljanja poštenega sojenja (št. 55331/00) • Pri odločanju o dopustitvi dostopa do vrhovnega sodišča je dopustna “prazna” obrazložitev (št. 16469/2006, 27098/04, 42295/98, 38308/05…)

8. Dopuščena revizija • “Dvofazen” postopek • Vsebinske in formalne zahteve glede predloga za dopustitev revizije • Sklep, da se revizija ne dopusti, je lahko neobrazložen • V sklepu o dopustitvi revizije VSRS odloči, glede katerih vprašanj oz. zatrjevanih kršitev se revizija dopusti.

9. Dovoljena/dopuščena revizija/ni ne prve ne druge • Če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti (čl. 367/4): npr. izvršba, zapuščinski postopek, sklep o stroških. Predlog se zavrže. • Če je revizija dovoljena po samem zakonu, revizije ni mogoče dopustiti: npr. VSP > 40.000 EUR, Z o medijih, Z o duševnem zdravju, določeni delovni in socialni spori (čl. 31 ZDSS-1). Predlog se zavrže.

10. Dovoljena/dopuščena revizija/ni ne prve ne druge • Spori iz razmerij med starši in otroki, nepremoženjski spori?? Vrednostni kriterij je treba razlagati le kot dopolnitev izhodiščnega pravila, da je revizija dovoljena, če jo sodišče dopusti. Dopuščena revizija. • Preživninski spori? Upoštevanje pogojev iz čl. 367 a in VSP (seštevek zneskov, največ seštevek zneskov za dobo 5 let). Dopuščena revizija.

11. Predlog se vloži pri VSRS (čl. 367 b/2) • Predlagatelj predlog “pomotoma” vloži pri sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje predlog nemudoma pošlje VSRS, kamor prispe po izteku roka. Napake odvetnika, ki vlogo vloži pri nepristojnem sodišču in jo hkrati napačno naslovi na to sodišče, ni mogoče šteti za očitno pomoto.Predlog se zavrže.

12. “Tehnična” vprašanja • Novo in posebno pooblastilo. Sicer se predlog zavrže. Posebno pooblastilo za predlog in revizijo? Generalno pooblastilo? BPP? • Plačilo ST, oprostitev ST Ob vložitvi predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa (čl. 105a/1). Čl. 6a ZST –1A: prejemna teorija!! Sicer se predlog šteje za umaknjen.

13. “Tehnična” vprašanja • Navedba vrednosti spornega predmeta: • VSP je treba navesti že v tožbi (čl. 180/2) • Navesti je treba z revizijo izpodbijano VSP • Navesti je treba diferencirano VSP • Seštevanje VSP??

14. Navedba VSP – seštevanje VSP? • Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (čl. 41/2) • Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na čl. 41/2 ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.

15. Navedba VSP – seštevanje VSP? • Tožnik 1) izpodbija pogodbo in 2) zahteva vračilo kupnine? VSP 1 je 10.000 EUR, VSP 2 je 10.000 EUR. Seštevanje • Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za premoženjsko škodo 25.000 EUR in za nepremoženjsko škodo 25.000 EUR, revizijsko je sporen temelj zahtevka? Seštevanje • Tožnik A uveljavlja odškodnino 25.000 EUR, tožnik B uveljavlja odškodnino 25.000 EUR? Ni seštevanja.

16. Formalne predpostavke po čl. 367b/3, 4,5 • Predlogu je treba priložiti izvod sodbe sodišča druge stopnje. Sicer se predlog zavrže. • Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Sicer se predlog zavrže. • Predlog mora biti vsebinsko popoln

17. Vsebinska popolnost predloga (čl. 367b/4) • Predlog ni revizija • bistvo revizije je v obrazložitvi nezakonitosti izpodbijane sodbe, predloga pa v opredelitvi “pomembnega pravnega vprašanja” • kratek in jedrnat • Merilo presoje VSRS je, ali je sporno pravno vprašanje dovolj pomembno, da o njem odloči VSRS (horizontalna presoja), ne pa, ali je odločitev pravilna (vertikalna presoja).

18. Vsebinska popolnost predloga (čl. 367b/4) • Natančna in konkretna opredelitev spornega vprašanja • Natančna in konkretna navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, oziroma (b) natančen in konkreten opis zatrjevane kršitve postopka oziroma (c) natančen in konkreten opis sodne prakse, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma (d) natančen in konkreten opis neenotnosti sodne prakse o spornem vprašanju • Okoliščine, ki kažejo na pomembnost spornega vprašanja • Kratka obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje sporno vprašanje rešilo nezakonito.

19. “Natančna in konkretna opredelitev spornega vprašanja” • Predlog mora vsebovati: • opredelitev spornega vprašanja • kako je odločilo sodišče • zakaj je vprašanje pomembno (čl. 367a) • trditev o odstopanju od SP mora biti konkretizirana

20. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja • Z vidika razvoja preko SP: pravno pravilo, ki ga je mogoče razlagati različno, VSRS pa o tem še ni zavzelo stališča • Vprašanje je pomembno z vidika pravne varnosti in enotne uporabe prava: odločitev odstopa od SP VSRS, SP VSRS je neenotna • Vprašanje mora biti odločilno za rešitev sporne zadeve • Ali je verjetno izkazana procesna kršitev pomembno pravno vprašanje?

21. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja • Predlagatelj meša več pravnih vprašanj, ki so med seboj sicer povezana, vendar niso vsa sporna. Predlog se zavrže. • Graja zakonitosti/pravilnosti sodbe. Predlog se zavrže. V obeh primerih vprašanje ni opredeljeno tako, da bi bilo iz formulacije mogoče enopomensko razumeti, na kaj se to nanaša in s kateri pravnim pravilom (ki ga je sodišče prekršilo) se povezuje VSRS na vprašanja odgovarja, ne pa jih postavlja.

22. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja • Odškodninska zadeva. Bistveno stališče pritožbenega sodišča je bilo, da tožnik ni upravičen do plačila zavarovalnine, ker ni podana delodajalčeva odškodninska odgovornost. Tožnik je v predlogu za dopustitev revizije sodiščema očital neuporabo čl. 945 in 399 OZ. VSRS: “Predlagatelj v predlogu ni opredelil, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči VSRS. Njegova vloga je v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge (bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava) in jih utemeljuje. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ne zadošča za dopustitev revizije, zato je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev VSRS, nepopoln.”

23. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – odstop od SP – nepremoženjska škoda • Tožnik predlaga dopustitev revizije glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo za TB in strah, ker meni, da je ta v primerjavi s podobnimi primeri iz SP prenizka. VSRS: Breme, da verjetno izkaže odstop od SP, je na predlagatelju. Glede na to, da so bili v praksi VSRS že izoblikovani kriteriji za odmero pravične denarne odškodnine, golo sklicevanje na sodbe VSRS ne zadošča za vsebinsko obravnavo. Predlagatelj bi moral zatrjevani odstop od SP utemeljiti tako, da bi obrazložil, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, ali pa bi moral pojasniti, zaradi katerih individualnih značilnosti konkretni škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih.

24. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nekaj primerov dobre prakse • V zadevi je ključno vprašanje, ali zastavitelj lahko uspešno ugovarja, da je terjatev, zavarovana s hipoteko, prenehala, čeprav je vpisana v z.k. • Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče o konstitutivnosti izbrisa iz z.k., ki je v nasprotju s SP VSRS. Po tej SP… • Predlagam, naj VSRS dopusti revizijo glede vprašanja, ali zastavitelj lahko uspešno ugovarja, da je terjatev, zavarovana s hipoteko, prenehala, čeprav je vpisana v z.k.

25. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nekaj primerov dobre prakse • V zadevi je ključno vprašanje, kdaj začne teči zastaralni rok za izstavitev z.k. listine. • Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da velja splošni 5-letni zastaralni rok, ki začne teči z dnem sklenitve prodajne pogodbe, ne glede na to, da je bila nepremičnina v z.k. vpisana šele kasneje. VSRS o vprašanju še ni odločalo • Predlagam, da se dopusti revizija glede vprašanja, ali lahko začne teči zastaralni rok za izstavitev z.k. listine, preden je nepremičnina vpisana v z.k.

26. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nekaj primerov dobre prakse • Stiki z mld. otrokom: V zvezi s vprašanjem stikov je pomembno, kateremu od staršev se naloži obveznost, da otroka odpelje in ga pride iskat k drugemu staršu. • Sodišče druge stopnje je štelo, da okoliščina, da po otroka vedno pride oče, ni pomembna. To je v nasprotju s stališči VSRS… • Predlagam, da se revizija dopusti glede vprašanja, kateremu od staršev se pri izvrševanju stikov naloži obveznost, da poskrbi za prehod mld. otroka k drugemu staršu.

27. Opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nekaj primerov dobre prakse • Tožba na podlagi čl. 168/5 ZIZ. V obravnavani zadevi je sporno, ali je pasivno legitimiran le z.k. lastnik ali pa je treba tožiti tudi dolžnika. • Sodišči sta zahtevek zavrnili, ker naj bi tožnica s tožbo (poleg dolžnika) ne zajela zemljiškoknjižne lastnice. SP višjih sodišč ni enotna, VSRS pa je o vprašanju odločalo le enkrat, pa tudi takrat ni šlo za odločilno vprašanje. • Predlagam, da se revizija dopusti glede vprašanja pasivne legitimacije pri tožbi po čl. 168/5 ZIZ.