Evropski stresni testi nukleark po Fukušimi

1. Evropski stresni testi nuklearkpo Fukušimi Andrej Stritar Ljubljana, ICJT, 26. 11. 2012

2. Država 3 Država 2 Država 1 Regulator Regulator Regulator Pravila Pravila Pravila Operater Operater Operater Od leta 2007: ENSREG • Svetovalno telo “od zgoraj navzdol” ENSREG – 27 EU regulatorjev + EC E. Komisija DGTREN E. Komisija DGTREN Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator …

3. Država 3 Država 2 Država 1 Regulator Regulator Regulator Pravila Pravila Pravila Operater Operater Operater Od leta 1999: WENRA – prostovoljno združenje • Harmonizacija “od spodaj navzgor” WENRA – jedrski regulatorji E. Komisija DGTREN Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator Regulator …

4. 11. marec 2011

5. 11. marec 2011 • Koristna pretvorba mase v energijo se je spremenila v nočno moro

6. G Prebivalstvo elektrika • Odpovedala je povratna zanka za zagotavljanje popolnosti! • Izgubljeno je bilo zaupanje javnosti! Regulator dvom Mediji dvom Operater ZAUPANJE popolnost

7. S stres testi smo želeli dodatno izboljšati jedrsko varnost in s tem povrniti zaupanje.

8. Zakaj se je zgodila Fukušima? • Cunami je izredno redek naravni pojav. • Podcenili so ga med projektiranjem, o tem je bilo premalo znanja. • Varnostne rezerve so bile premajhne. • Negotovosti glede razumevanja naravnih pojavov bi morali kompenzirati z večjimi konzervativizmi – z višjimi nasipi!

9. Dvomi po Fukušimi Glavni nauki Fukušime so v bistvu bili glavni cilji stresnih testov: • Smo ustrezno upoštevali negotovosti vseh zunanjih dogodkov? • So naše elektrarne dovolj robustne, so varnostne rezerve zadostne? • Ali smo pripravljeni tudi na izredno malo verjetne dogodke?

10. Odziv EU na Fukušimo

11. Stres testi • 11.marec: potres in nesreča • 15. marec: prvi sestanek v Bruslju – gremo v stres teste! • 25.marec: Evropski Svet zahteva: • ENSREG, Komisija in WENRA naj pripravijo stres teste • Pregledati je treba vse elektrarne v EU • Pregled opravijo nacionalni upravni organi • Rezultate pregleda ti. Peer Review proces

12. Priprava metodologije • Prva zasnova na sestanku WENRE konec marca • Metodologijo razvila WENRA aprila • Potrdil ENSREG 13. maja 2011 • Dva tedna pregovarjanj s komisarjem • 25. maja ENSREG in Komisija objavijo metodologijo za izvedbo stres testov

15. Izvedba stresnih testov 15. 8. 2011 Operaterji dostavijo poročila o napredku 15. 9. 2011 Države dostavijo nacionalna poročila o napredku 31. 10. 2011 Operaterji dostavijo končna poročila 8. 12. 2011 Komisija informira EU Svet 31. 12. 2011 Dostava in objava končnih nacionalnih poročil

16. Peer Review • Vodil Peer Review Board • Januarja in februarja 2012 pregled treh glavnih področij: • Začetni dogodki • Izguba varnostnih funkcij • Obvladovanje težkih nesreč • 6 skupin obiskalo 17 držav marca 2012 • Vpletenih okoli 80 ekspertov • Skupno EU ENSREG poročilo + 17 poročil o posamezni državi

17. Glavni rezultati pregledov

18. Splošne ugotovitve • V vseh državah so naredili korake za izboljšanje jedrske varnosti • Izboljšave pa so uvedli na različne načine

19. Skladnost pristopov • Načeloma so bili pristopi v različnih državah podobni v prepoznavanju: • Dobrih rešitev • Slabosti • Ukrepov za izboljšanje robustnosti

20. Ukrepi za izboljšanje robustnosti elektrarn • Precej ukrepov so izvedli takoj ali v kratkem času: • Dodatna mobilna oprema • Dodatna fiksna oprema • Izboljšane smernice za obvladovanje težkih nezgod in za usposabljanje • Podrobnosti so v posameznih nacionalnih poročilih o pregledih

21. Slovenski primer Nova priključna mesta Črpalke Prenosni dizel generator Prenosni gasilni sistem

22. Ocena zunanjih dogodkov 1. priporočilo: • WENRA naj, ob pomoči najboljših evropskih strokovnjakov, razvije navodila za • oceno tveganj pred naravnimi dogodki vključno s potresi, poplavami in ekstremnim vremenom; • oceno varnostnih mej za nadprojektne dogodke in za cliff-edgeeffects.

23. Občasni varnostni pregledi • Pregled je še enkrat potrdil učinkovitost občasnih varnostnih pregledov (PSR): • Vzdržujejo in izboljšujejo varnost in robustnost elektrarn • Zlasti so primerni za izboljšanje zaščite objektov pred zunanjimi dogodki

24. Občasni varnostni pregledi 2. priporočilo: • ENSREG naj poudari pomen občasnih varnostnih pregledov. • ENSREG naj zlasti poudari nujnost ponovnega preverjanja tveganj pred naravnimi pojavi in pripravljenosti elektrarn nanje najmanj vsakih deset let.

25. Celovitost zadrževalnega hrama • Fukušima je ponovno poudarila pomen zadrževalnega hrama • To je zadnja pregrada za zaščito ljudi in okolja pred sproščanji radioaktivnosti • To je bil nauk že iz prejšnjih velikih jedrskih nesreč in so bile možne izboljšave že prepoznane!

26. Celovitost zadrževalnega hrama 3. priporočilo: • Nujno je treba vgraditi že znane rešitve za izboljšanje celovitosti zadrževalnega hrama

27. Obvladovanje težkih nesreč • Treba je poglobiti obrambo v globino z upoštevanjem težkih nesreč, ki jih povzročijo nadprojektne naravne nesreče • Zaradi takih dogodkov lahko pride do: • Uničenja struktur na lokaciji • Odrezanosti lokacije od okolja • Dolgotrajnega dogodka • Odpovedi številnih varnostnih sistemov • Hkratnih nesreč v več objektih • Radioaktivnih izpustov

28. Obvladovanje težkih nesreč 4. priporočilo: • Pripraviti je treba ukrepe za preprečevanje nesreč zaradi naravnih dogodkov in ublažitev njihovih posledic

29. Obvladovanje težkih nesreč • Tipični ukrepi: • Oprema v posebnih zgradbah - bunkerjih • Mobilna oprema v zaščitenih prostorih • Zavarovani prostori za vodenje obvladovanja nesreče • Razpoložljive ekipe za ukrepanje

30. Nadaljevanje • Nacionalni regulatorji moramo pripraviti akcijske plane do konca 2012 • Aprila 2013 bo ENSREG izvedel delavnico za pregled teh planov • WENRA razvija smernice za naprej • Izboljšati je treba pripravljenost izven lokacije na izredne dogodke

31. Vsebina nacionalnih planov • Zaključki iz nacionalnega poročila • Priporočila iz skupnega in nacionalnega Peer Review poročila • Dodatni ukrepi, izhajajoči iz dejavnosti v sklopu konvencije o jedrski varnosti • Vsi ostali možni vhodni podatki

32. WENRINE smernice • Osredotočene na: • Naravne dogodke • Zadrževalni hram in težke nezgode • Obvladovanje nesreč • Medsebojno pomoč med regulatorji pri odzivu na jedrske nesreče v kateri koli državi članici • Pregledali bodo Reference Levels v zvezi z občasnimi varnostnimi pregledi s posebnim poudarkom na zunanje dogodke.

33. Izboljšanje pripravljenost izven lokacije na izredne dogodke • HERCA in WENRA bodo skupaj razvile smernice za medsebojno pomoč med regulatorji • Izvesti je treba evropsko študijo, ki bo prepoznala kaj je treba narediti, da bi se zadeve izboljšale na evropskem nivoju

34. Na koncu:Ohraniti moramo pravi fokus Stres testi so bili o tem • kako so elektrarne zgrajene (Design) in • kako obvladovati težke nesreče (Mitigation). Enako ali bolj pomembna jetudi • obratovalna varnost (Operation). Fokus operaterjev in regulatorjev mora biti smiselno uravnotežen med temi tremi temelji jedrske varnosti!

35. Japonski nauk “What must be admitted – very painfully – is that this was a disaster “Made in Japan.” Its fundamental causes are to be found in the ingrained conventions of Japanese culture: • our reflexive obedience; • our reluctance to question authority; • our devotion to ‘sticking with the program’; • our groupism; and • our insularity” Kiyoshi Kurokawa, Chairman Fukushima Nuclear Accident Independent Investigation Commission June 2012

36. Japonski nauk – poskus prevoda "Temeljne vzroke je treba iskati v zakorinjenih navadah japonske kulture: • v naši neprizivni poslušnosti do oblasti; • v naši nepripravljenosti, da bi dvomili v oblast; • v naši predanosti k strogemu sledenju predpisanim programom; • v našem "črednem nagonu"; in • v naši izoliranosti."

37. Vsak od nas mora iskati: • slabosti zakoreninjenih navad naše družbe, • slabosti v našem obnašanju in • kateri koli drug morebitni temeljni vzrok za težke nesreče • Ne-samozadovoljstvo in stalne izboljšave so temelj dobre varnostne kulture