1 / 9

Pretok ogljika in rast odraslih listopadnih dreves izpostavljenih povečani koncentraciji CO 2

Pretok ogljika in rast odraslih listopadnih dreves izpostavljenih povečani koncentraciji CO 2. * Kako se bojo naravni sistemi odzvali?. * Koncentracija CO2 v atmosferi narašča zaradi človekove dejavnosti.

zelda
Download Presentation

Pretok ogljika in rast odraslih listopadnih dreves izpostavljenih povečani koncentraciji CO 2

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Pretok ogljika in rast odraslih listopadnih dreves izpostavljenih povečani koncentraciji CO2 * Kako se bojo naravni sistemi odzvali? * Koncentracija CO2 v atmosferi narašča zaradi človekove dejavnosti * Biomasa je tista komponenta naravnih sistemov, ki je sposobna v relativno kratkem času uskladiščiti odvečen CO2 oziroma ogljik * Ali bojo drevesa (največje skladišče ogljika v biomasi) bolj rasla in s tem zadržala v sebi več ogljika?

  2. EKSPERIMENT ŠVICARSKIH ZNANSTVENIKOV • Lokacija: 15 km J od Basla • Naraven listopadni gozd tipičen za zmerni pas Evrope • vlažno podnebje zmernega pasu z milimi zimami in zmerno toplimipoletji • 100-letna drevesa; 30-35m visoka • Bukev (Fagus sylvatica), dob (Quercus robur), graden (Quercus petrea) in gaber (Carpinus betulus) • Javor (Acer campestre), divja češnja (Prunus avium) in lipa (Tilia platyphyllos)

  3. Uporabljene tehnologije • Gradbeniško dvigalo • Web-FACE tehnologija • Analiza stabilnega izotopa ¹³C • 50 izo-metrov • 170 »plinskih vodnjakov«

  4. Rezultati δ¹³c (‰)( delež od količine novega C v izo-metrih (%) leto 1. leto: 71% novih listnih in 73% lesnih tkiv iz novih asimilatov 4. leto: 99% vse listne in 91% lesne mase sestavlja novi C Nekoliko počasnejši vnos v zemljo se je po 2 letih ustalil pri 44% povišanju –takojšen odziv gliv

  5. Zamenjava lignina z NSC Gostota listja in trajanje olistenelosti nespremenjena

  6. ←Rast debla pri tleh Odpadlo listje glede na 2 leti pred poizkusom ↓Število plodov v plodnih letih

  7. Študija: E.A.Ainsworth in S.P.Long (2005) • Podatki 12-ih FACE-poizkusov • Drevesa-porast: -sposobnosti vnosa CO2pri maksimalni osvetljenosti, -stopnje fotosinteze, -proizvodnje suhe snovi nad zemljo (28%), -rasti (5%), -gostote listja (23%). . Kritika: -mlada drevesa, -posajeni gozdovi

  8. Študija: (S.L.LaDeau in J.S.Clark, 2001) • Posadili 3-letne bore (Pinus taeda) • 13-letne bore izpostavili FACE • Po 4-ih letih ugotovili: • povečana rast, • zgodnejša zrelost, • hitrejši porast plodnosti • Komentar:-našteto dokazuje hitrejši pretok C ne pa povečane akumulacije - hitrost razvoja drevesa in pa njegova življenjska doba sta v obratnem sorazmerju! • Spremembe ekosistemov: nekatere vrste bodo napredovale…

  9. Študija:J.G.Isebrands in sod. 2001. • Preučevali odziv breze (Populus tremuloides) na povišan CO2, O3 in kombinacijo obeh • 4 x 3 krožni FACE-sistemi • Noter 5 vrst klonov breze izbranih glede na odziv na CO2 in O3 • Izmerili prirastek biomase - premosrazmeren z D2.H • Na splošno sta si učinka plinov nasprotna, toda velika odvisnost od genskega materijala • Jesen leta 1999 je bila ugodna za rast vendar tudi za glivo Phytophthoracinnamomi, ki je pomorila dosti osebkov. • Komentar: članek ponuja enega od možnih odgovorov, zakaj je odziv dreves na povišan CO2 manjši • Nakazuje na spremembe ekosistemov • Potrjuje izredno kompleksnost naravnih sistemov

More Related