Medpredmetno načrtovanje

1. Medpredmetno načrtovanje Mag. Vera Bevc

2. Medpredmetno načrtovanje ZAKAJ , KDO, KDAJ, KAKO ???

3. Nekateri cilji sodobne šole že sami po sebi terjajo usklajeno načrtovanje učiteljev različnih predmetov in področij: • pripraviti učence za vseživljenjsko učenje (z razvijanjem sposobnosti za sodelovanje z drugimi, z navajanjem na samostojno učenje, na samostojno iskanje informacij v različnih virih, na kritično presojo informacij, selekcioniranje, procesiranje… z oblikovanjem delovnih navad … z razvijanjem spretnosti komuniciranja na različne načine, z različnim občinstvom, z razvijanjem spretnosti uporabe IKT…); • preprečiti preobremenjenost učencev (z ustrezno organizacijo pedagoškega procesa, s poznavanjem in upoštevanjem dela, ki ga učenci opravljajo v šoli in doma v okviru vseh predmetov in področij …).

4. Nekateri pogoji za izvedbo sodobneganačrtovanja: • jasnost ciljev, ki jih želimo doseči z načrtovanjem; • poznavanje procesa aktivnega izgrajevanja znanja s povezovanjem obstoječega znanja – vsebinska in procesna nadgradnja; • učiteljeva spremenjena vloga ne samo v razredu, ampak tudi v strokovnem in profesionalnem odnosu do učiteljev drugih predmetov in področij.

5. Nekateri pogoji za izvedbo sodobnega načrtovanja: • procesno-ciljna in vsebinska opredelitev tematskih sklopov v letni pripravi z jasno opredeljenimi dejavnostmi, ki jih načrtujemo za doseganje ciljev tematskega sklopa, splošnih ciljev predmeta in ciljev sodobne šole; • čas za premislek o temeljnih vprašanjih.

6. PRIMER Geografija

7. Učni sklop: ZEMLJA KOT CELOTA 13 ur (10 ur pridobivanja, utrjevanja, ponavljanja, sprotnega preverjanja in 1 uro preverjanja znanja ter 2 uri ocenjevanja znanja)

8. Z medpredmetnim in medrazrednim povezovanjem oziroma načrtovanjem preprečimo, da bi zaradi neusklajenega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela nekatere dejavnosti učencev, ki so nujno potrebne za doseganje ciljev sodobne šole in za pridobivanje vseživljenjskih znanj v šolskem letu ali pa med šolanjem, povsem izpadle, oziroma da jih ne bi dovolj pogosto izvajali ter bi s tem zmanjševali kakovost vzgojno- izobraževalnega dela.

9. Faze medpredmetnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela • Vpis v skupno preglednico v računalniku, po predmetih in področjih (naslovi učnih sklopov in prevladujoče dejavnosti učencev, ki so pogoj za doseganje ciljev učnega sklopa).

10. Skupna preglednica za posamezni razred

11. Faze medpredmetnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela 2. Predstavitev načrtovanih učnih sklopov (ciljev) in načrtovanih dejavnosti učencev po posameznih predmetih in področjih. 3. Individualno beleženje ugotovljenih možnih povezav. 4. Zapis ugotovljenih možnih povezav v skupno preglednico. 5. Ugotavljanje in analiza možnih vsebinskih povezav in povezav na področju dejavnosti učencev. 6. Po ugotovljenih možnih povezavah sledi delo v manjših skupinah učiteljev, ki so zabeležili možne povezave, in opredelitev ciljev, ki bi jih lahko dosegli s predvidenimi povezavami.

12. Faze medpredmetnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela 7. Dogovor o načinih izvedbe medpredmetnih povezav pri pouku; učitelji se dogovorijo: • ali bodo dogovorjene povezave izvedli kot motivacijo • ali kot nadgradnjo že obstoječega znanja • ali kot opredelitev problemov • ali kot sooblikovanje avtentičnih nalog • o izvedbi projektnega dneva • ali kot utrjevanje znanja, ki so ga učenci pridobili pri nekem drugem predmetu, • o sočasni prisotnosti dveh ali več učiteljev, • o projektnem učnem delu • ali drugo. * Medpredmetne povezave ugotavljamo in potrjujemo za celotno šolsko leto.

13. Zapis dogovorov medpredmetnega načrtovanja

14. EVALVACIJA MEDPREDMETNEGA NAČRTOVANJA 1. Katere medpredmetne povezave so bile dogovorjene? • vsebinske • povezave na področju dejavnosti učencev (procesne) 2. Ali so bile dogovorjene povezave izvedene? DA NE Če NE, zakaj? Če DA, kaj so s konkretno izvedeno povezavo pridobili učenci? (npr. znanje so: ponovili, utrdili, nadgradili, smiselno povezali, poglobili …) 3. Ali bi lahko konkretno dogovorjeno povezavo izvedli še kvalitetneje? Če DA, kako?

15. EVALVACIJA MEDPREDMETNEGA NAČRTOVANJA 4. Pri katerih predmetih/področjih so učenci sistematično in načrtno (kot prevladujoča dejavnost) pridobivali naslednja znanja: • iskanje in selekcioniranje informacij ob uporabi različnih virov, literature, interneta … • oblikovanje izvlečkov iz različnih virov, literature … (pridobivanje znanja samostojnega učenja) • sodelovanje v skupini za doseganje skupnih ciljev • komuniciranje na različne načine in z različnimi ljudmi • uporaba sodobne avdio-video tehnologije 5. Če znanj, zapisanih pod točko 4 v ocenjevalnem obdobju za katerega se evalvacija izvaja, učenci niso pridobivali, smo to dolžni) načrtovati in v procesu pouka izvajati v naslednjem ocenjevalnem obdobju, po predhodno izvedenem medpredmetne usklajevanju.

16. Če boste naredili ne vem koliko, bo še vedno premalo. Tisto, česar niste naredili, je vselej pomembnejše od tistega, kar ste naredili. (iz Poslovnih šal)

17. Viri in literatura • Jacobs, H. 1989. Interdisciplinary Curriculum: Design and implementation. ASCD, Alexandria Virginia. • Drake, S. M. 1993. Planing integrated Curriculum, the call to Adventure. ASCD, Alexandria, Virginia. • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS. Ljubljana. 1995. • Zbornik: Kurikularna prenova. Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana. 1997. • Drucker, P. F. 1999. Management Challenges for the 21 st Century. Oxford: Butterworth-Heinemann. • Erčulj, T., Trunk Širca, N. 2000. S sodelovanjem do kakovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje. • Giles, C. 1994. Da bi razumeli načrte in načrtovanje. Vzgoja in izobraževanje let. XXV, št. 2