1 / 31

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN OCENA STROŠKOV ŽIVLJENJSKEGA KROGA PRI GRADNJI

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN OCENA STROŠKOV ŽIVLJENJSKEGA KROGA PRI GRADNJI. Mag. Miha Tomšič , univ.dipl.inž.grad. Dr. Marjana Šijanec Zavrl , univ.dipl.inž.grad. Zeleno javno naročanje – priložnosti in dobre prakse Ljubljana, 4.2.2010. Stavbni sektor v luči ZeJN – posebnosti.

ailsa
Download Presentation

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN OCENA STROŠKOV ŽIVLJENJSKEGA KROGA PRI GRADNJI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ZELENO JAVNO NAROČANJE IN OCENA STROŠKOV ŽIVLJENJSKEGA KROGA PRI GRADNJI Mag. Miha Tomšič, univ.dipl.inž.grad. Dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ.dipl.inž.grad. Zeleno javno naročanje – priložnosti in dobre prakse Ljubljana, 4.2.2010

  2. Stavbni sektor v luči ZeJN – posebnosti Visoki investicijski stroški (novogradnja, rekonstrukcija, tudi investicijsko vzdrževanje). Dolga življenjska doba stavbe kot konstrukcije oz. vgrajenih gradbenih proizvodov (fasada, stavbno pohištvo, …). Krajša življenjska doba elementov in naprav, ki sestavljajo tehnične podporne sisteme stavbe (npr. strojni sistemi). Kompleksnost – stavba je sestav množice elementov, ki morajo biti med seboj natančno usklajeni. Soodvisnost – sprememba ene komponente ali lastnosti lahko bistveno vpliva na delovanje drugih komponent in celote.

  3. Stavbni sektor – širši pomen Gospodarski in socialni učinki (globalna, nacionalna in lokalna raven; razvoj trga, konkurenčnost, splošni družbeni standard, delovna mesta, varnost oskrbe, …). Dolgotrajni vplivi na okolje (transport, materiali, energija, emisije, odpadki). Vplivi na uporabnika (stroški obratovanja in vzdrževanja, zdravstveno-higienski vplivi, počutje in storilnost).

  4. Stavbni sektor EU v številkah Obseg: 21 milijard m2 Letna raven aktivnosti:- novogradnje 1%- razgradnja oz. porušitev 0,5%- prenova 1,8% 40% rabe končne energije, 36% emisij CO2, skoraj 50% odpadkov Stroški v javnem sektorju: 40% za izdelke in storitve na področju stavb.

  5. Stavbni sektor – potenciali, trendi Ocena Mednarodne agencije za energijo (IEA):- novogradnje: dolgoročni potencial za energijske prihranke 70-75%- prenova obstoječih stavb: potencialni prihranki 55-80%, odvisno od tipa, stanja in geografske lokacije stavbe Dejstvo: ob sedanji dinamiki bo EU do leta 2020 dosegla le 11% namesto načrtovanih 20% energijskih prihrankov.

  6. Stavbni sektor - energija in okolje Zakonodaja EU: - Direktiva o gradbenih proizvodih (CPD; 89/106/EEC)- Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD; 2002/91/EC)- Direktiva o energetskih storitvah (ESD; 2006/32/EC)- Direktiva o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije (2009/28/EC)- Direktiva o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (“Eco-Design”; 2009/125/ES)- Prenova direktive EPBD (2009 -> 2010)

  7. Stavbni sektor - energija in okolje Poenostavitev akcijskega načrta za energetsko učinkovitost EU: “7 Measures for 2 Million New EU Jobs”(osnutek: 2009) - Načrt:Energetska prenova 15 milijonov stavb v EU - Pričakovani rezultat:Zmanjšanje rabe energije in emisij CO2 ter 300.000 neposrednih in 1,1 milijona posrednih delovnih mest.

  8. Stavbni sektor - energija in okolje Zakonodaja SLO; prenos direktive EPBD: - Zakon o graditvi objektovpodzakonski akti: PTZURES (2002), PPKS (2002), PURES (2008, 2009), novi PURES (-> 2010) - Energetski zakonPredpisi o energetski izkaznici, študijah alternativnih sistemov oskrbe in rednih pregledih klimatskih naprav - Zakon o varstvu okoljaUredba o rednih pregledih kotlov … Zakonodaja SLO; ZeJN(ZJN, AN ZeJN, Uredba)

  9. Stavbni sektor in naročanje Vemo, kaj ni zeleno naročanje: „Naročnik bo najugodnejšega ponudnika izbral na osnovi naslednjih meril:”

  10. Stavbni sektor in naročanje Vemo tudi, kaj je neprimerno: Predmet naročila: Ker med drugim velja v povprečju: Stroški življenjskega kroga stavbe (LCC) vzdrževanje in razgradnja graditev

  11. Stavbni sektor in zeleno naročanje • Možno in pomembno v vseh fazah: • - Načrtovanje • Gradnja • Vzdrževanje (redno in investicijsko) • Razgradnja, porušitev

  12. Gradnja in ZeJN – logični koraki 0.Opredelitev dejanskih potreb. 1.Razmislek o energijskih in okoljskih lastnostih, ki jih pričakujemo od predmeta naročila. 2.Natančna opredelitev predmeta naročila in izdelava razpisne naloge (poziva k oddaji ponudb), ki naj vsebuje seznam tehničnih specifikacij (obvezne in ciljne vrednosti) – definiranje kriterijev. 3.Vrednotenje vseživljenjskih stroškov (LCC analiza). 4.Ocenjevanje prispelih ponudb na podlagi 2 in 3. 5.Končna izbira ekonomsko najugodnejše ponudbe.

  13. Gradnja in ZeJN – kriteriji (merila) Kvalitativni - reference ponudnikov- opis zahtevanih postopkov- uporaba določenih računskih metod- … Kvantitativni - toplotne karakteristike materialov- energijski razred po energetski izkaznici- trajanje življenjske dobe izdelka- … Kombinirani

  14. Gradnja in ZeJN – kriteriji (merila) Na ravni postopkov projektiranja in gradnje Na ravni lastnosti materialov, proizvodov in sistemov stavbe Na ravni lastnosti celotne stavbe

  15. Gradnja in ZeJN – kriteriji (merila) (Posredna) uporaba znakov za okolje NaturePlus(trajnostni materiali) EU Eco-Label(ekološki materiali) Solar Keymark(sončni termalni sistemi) Energetska izkaznica stavbe (NI “klasičen” znak za okolje!) Znak kakovosti v graditeljstvu

  16. Gradnja in ZeJN – orodja Vodniki za izdelavo razpisov s priporočili za dobro prakso Seznami za opredelitev konkretnih meril (performančni seznami oz. tehnični listi z obveznimi in ciljnimi kriteriji) Računska orodja za analizo vseživljenjskih stroškov (LCC) in identifikacijo ekonomsko najugodnejše ponudbe

  17. Gradnja in ZeJN – orodja Primer: projekt EIE Buy Smart (2009-2011)(del projektnih aktivnosti vpet v AN ZeJN) www.buy-smart.info Stavbe, razsvetljava, vozila, zelena elektrika, pisarniška oprema, gospodinjski aparati Svetovanje in izobraževanje za Ze(J)N, pomoč pri pripravi razpisnih meril, izvedba pilotnih projektov

  18. Primer BuySmart performančnega seznama – obvezni in ciljni kriteriji

  19. Kako lahko utemeljimo “zeleni scenarij gradnje stavbe”? • Energijska učinkovitost (razred A, B, B2, B1) • Obnovljivi viri (izbira vira, delež pokritosti) • LCC – stroški v celotni življenjski dobi • Okoljski vplivi, zdravje (emisije, CO2): uporabljeni materiali (...les) + stavba v delovanju • Primeri…

  20. - razred A1: od 0 do vključno 10 kWh/m2a, - razred A2: nad 10 do vključno 15 kWh/m2a, - razred B1: nad 15 do vključno 25 kWh/m2a, - razred B2: nad 25 do vključno 35 kWh/m2a, - razred C: nad 35 do vključno 60 kWh/m2a, - razred D: od 60 do vključno 105 kWh/m2a, - razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a, - razred F: od 150 do vključno 210 kWh/m2a, - razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2a. Pravilnik 10/2009Nove in stanovanjske stavbe Arhitekturna zasnova in ovoj stavbe Poraba, račun za energijo Energetska izkaznica stavbe na podlagi izračunane rabe energije Postopek: Metodologija računa energijskih lastnosti stavbe – nacionalne prilagoditve na podlagi EN ISO 13790 in sistema CEN EPBD standardov OVE, vrsta energenta, emisije

  21. Stavbe iz vseh obdobij1900-2008Razredi potrebne energije za ogrevanje stavbe – po novem pravilniku energetski izkaznici 2009(Ur.l. RS št. 77/2009, 2.10.2009 ) Q_H_per_sqm* 21

  22. Koliko znaša raba energije v današnjih novih hišah ? Potrebna toplota za ogrevanje stavbe (za stavbe grajene 2000-2008, v bazi GI ZRMK) kWh/m2a površina oblikovni faktor “3-litrska do 5-litrska hiša”….. …do 2020 (2018 javne) skoraj nič energijske stavbe

  23. Enodružinska hiša (fo = 0,81) Vir: Findel, Komenda

  24. Vir Rok Poles Vegrad Blok (fo = 0,29)

  25. LCC VAR1... TEORETIČEN PRIMER BREZ PRENOVE VAR2... KARAKTERISTIKE OBJEKTA PO PRENOVI SO ENAKE TISTIM PRED VAR2a... ENAKA VAR2, LE DA JE UPORABLJENA DEJANSKA PORABA TOPLOTNE ENERGIJE VAR3... ENAKA VAR2, LE DA JE NARAVNO PREZRAČEVANJE ZAMENJANO Z MEH. Z REKUPERACIJO VAR4... DODANA TI, ZAMENJANA OKNA (PVC) IN NARAVNO PREZRAČEVANJE VAR5... DODANA TI, ZAMENJANA OKNA (PVC) IN MEH. PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO VAR5a ... ENAKA VAR5, LE DA JE UPORABLJENA DEJANSKA PORABA TOPLOTNE ENERGIJE VAR6... DODANA TI, POSTOPNA 10-LETNA MENJAVA OKEN (PVC) IN NARAVNO PREZRAČEVANJE 2 5

  26. LCC VAR1... TEORETIČEN PRIMER BREZ PRENOVE VAR2... KARAKTERISTIKE OBJEKTA PO PRENOVI SO ENAKE TISTIM PRED VAR2a... ENAKA VAR2, LE DA JE UPORABLJENA DEJANSKA PORABA TOPLOTNE ENERGIJE VAR3... ENAKA VAR2, LE DA JE NARAVNO PREZRAČEVANJE ZAMENJANO Z MEH. Z REKUPERACIJO VAR4... DODANA TI, ZAMENJANA OKNA (PVC) IN NARAVNO PREZRAČEVANJE VAR5... DODANA TI, ZAMENJANA OKNA (PVC) IN MEH. PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO VAR5a ... ENAKA VAR5, LE DA JE UPORABLJENA DEJANSKA PORABA TOPLOTNE ENERGIJE VAR6... DODANA TI, POSTOPNA 10-LETNA MENJAVA OKEN (PVC) IN NARAVNO PREZRAČEVANJE • LCC (Life Cycle Cost) Struktura stroškov v življenjski dobi stavbe - NPV: naložbeni (modro), obratovalni stroški (rdeče) in vzdrževalni (rumeno) stroški pri scenariju “prej” (VAR2) in “po izvedeni prenovi” (VAR5). EIE LCC DATA

  27. Zeleno odločitev pogojuje več kriterijev oz. ciljev javnega sektorja • Ekonomski vidik – LCC • NSV vse stroškov v življenjski dobi stavbe • Zmanjšanje rabe energije • Okoljski vidik Specifični izpust CO2 za daljinsko toploto 0,33 kg/(kWh) • Toplotno ugodje, bivalni pogoji • Čim nižji obratovalni stroški za socialne najemnike • Javni sektor kot zgled!

  28. Prenovljena Direktiva EPBD – EPBD Recast (18 Nov. 2009) • Nekatere zahteve so tesno povezane z ZeJN • Minimalne zahteve • za energijsko učinkovitost novogradenj in prenov naj bodo stroškovno učinkovite (= ne zamujajmo priložnosti, a hkrati porabimo denar učinkovito! – opazujmo stroške v celotnem življenjskem krogu – metoda LCC (Life Cycle Costing)) • Energetske izkaznice stavbe • indikator je primarna energija, • pri trženju stavbe objava energijskega indikatorja - razreda • Skoraj nič energijske hiše • po 2018 zagotoviti, da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske ZGLED! • do 2020 vse nove stavbe skoraj nič energijske a) by 31 December 2020, all new buildings are nearly zero energy buildings as defined in Article 2(1a), and b) after 31 December 2018, public authorities that occupy and own a new building shall ensure that the building is a nearly zero energy building as defined in Article 2(1a). http://europa.eu.int/comm/energy/demand/legislation/index_en.htm Energy Efficiency Legislation Ü(21a)(new) Since local and regional authorities are critical for the successful implementation of this Directive, they should be consulted and involved, as and when appropriate in accordance with applicable national legislation, on planning issues, the development of programmes to provide information, training and awareness-raising, and on the implementation of the Directive at national or regional level. Such consultations may also serve to promote the provision of adequate guidance to local planners and building inspectors to carry out the necessary tasks. Furthermore, Member States should enable and encourage architects and planners to properly consider the optimal combination of improvements in energy efficiency, use of renewable energy and use of district heating and cooling when planning, designing, building and renovating industrial or residential areas.

  29. Kako do cilja 3 x 20% ? Energijska prenova stavb 2030 2025 2020 2015 Vir: ZRMK za IJS podlage za NEP 2009

  30. Kako do cilja 3x20%?Energijska prenova obstoječih stavb in nizkoenergijske novogradnje – razredi

More Related