1 / 13

ELEMENTI ZUNANJE FORME V EPIKI IN NJENE POGLAVITNE ZVRSTI

ELEMENTI ZUNANJE FORME V EPIKI IN NJENE POGLAVITNE ZVRSTI. Elementi zunanje forme v epiki in njene poglavitne zvrsti. kratek pregled elementov zunanje zgradbe, zunanjega stila in zunanjega ritma, kot se kažejo v epiki literarna zvrst novele novela : kratka zgodba

alton
Download Presentation

ELEMENTI ZUNANJE FORME V EPIKI IN NJENE POGLAVITNE ZVRSTI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ELEMENTI ZUNANJE FORME V EPIKI IN NJENE POGLAVITNE ZVRSTI

  2. Elementi zunanje forme v epiki in njene poglavitne zvrsti • kratek pregled elementov zunanje zgradbe, zunanjega stila in zunanjega ritma, kot se kažejo v epiki • literarna zvrst novele • novela : kratka zgodba • kratka zgodba in moderna kratka zgodba

  3. zunanja forma v epiki • Kaj je bistvena razlika med notranjo in zunanjo formo? • Kako vemo, ali nek element pripada notranji ali zunanji formi? • O čem govorimo, ko govorimo o zunanji zgradbi v epiki? • Kdaj preidemo s področja zunanje zgradbe na področje notranjega ritma? • Kaj vam najprej pride na misel ob zunanjem stilu? • Tri komponente zunanjega stila! • Tri ravni raziskovanja stila! • Ko govorimo o zunanjem ritmu, govorimo prvenstveno o kateri delitvi literature? • Katera je dandanašnji za epiko bolj bistvena? • Je bilo vedno tako? • Vmesni obliki med poezijo in prozo! • Kako izgleda ritmizirana proza? • Kako pa svobodni verz?

  4. novela (Kos) • začetnik Giovanni Boccaccio v renesančni Italiji z zbirko Dekameron • krajši obseg kot roman in povest • epska notranja zgradba • dramatičen notranji stil • en sam dogodek ali dva tesno povezana, malo oseb • notranji ritem je urejen in podoben tistemu v dramatiki • stvarna motivika • izjemni položaji, nenavadni obrati • pogosto vsebuje nek predmet, na katerega je vezano dogajanje (Heysejeva “sokolja teorija”)

  5. kratka zgodba (Kos) • utemeljitelj Edgar Allan Poe v Ameriki 19. stoletja • podobna noveli • njena motivika je pretežno sodobna

  6. črtica ali skica (Kos) • nastala ob koncu 19. st. (nova romantika, simbolizem, impresionizem) • krajša od novele • epska notranja zgradba • največkrat nima dogodka, ampak samo pripetljaj ali razpoloženje, stanje junaka • lirični, refleksivni, deskriptivni notranji stil • včasih blizu pesmi v prozi

  7. vprašanje razlik med novelo in kratko zgodbo • Virk, Tomo (ur.). Čas kratke zgodbe. Ljubljana: Študentska založba, 1998. • Virk, Tomo. »Problem vrstnega razlikovanja v kratki prozi.« Slavistična revija. 3 (2004): 279-293. • terminologija: • angloameriška – short story, novella • španska – novela corta, cuento, cuento corto • francoska – nouvelle, conte • italijanska – racconto • nemška – die Novelle, die Kurzgeschichte

  8. novela : kratka zgodba (Kilchenmann, Neuse)

  9. Kilchenmann, Neuse 2

  10. napisana v 3. osebi ekspozicija karakterizacija oseb zaplet, stopnjevanje vrh (nenavaden dogodek) razplet, ki dogajanje zaokroži pogosta metafizična utemeljitev, nauk objektiven žanr napisana v 1. osebi ni ekspozicije pomanjkljiva karakterizacija stopnjevanje proti vrhu v trenutku krize se odsekano konča konec odprt iracionalna nota (unheimlich) subjektiven žanr novela : kratka zgodba

  11. moderna kratka zgodba • razvila se je v Evropi v drugi polovici 19. stoletja • njena utemeljitelja A.P. Čehov in J. Joyce • nima dogodka • podobe in simboli • prikaz notranje resničnosti, stanj, razpoloženj

  12. kratka zgodba (Borges: Alef) • konec je odprt; prvi stavek je pogosto povezan z zadnjim – začne se s smrtjo Beatriz Viterbo in konča z »Betrizine poteze.« • ekspozicija – nima ekspozicije; pripovedovalec pripoveduje o Beatrizini smrti, svojih spominih in obletnicah, na katere obiskuje njeno hišo; na koncu se spoprijatelji s Carlosom Argentino Danerijem • karakterizacija oseb – kdo je Beatriz? kdo je Carlos, kdo je pripovedovalec, v kakšnih razmerjih so, kakšni so? • dogajanje se stopnjuje proti vrhu – ogromna pesnitev Danerija, ki se jo odloči izdati; nevarnost, da bodo zrušili Danerijevo hišo; novica o Alefu; doživetje Alefa in nepričakovana ignoranca dejstva; sledi epilog, ki opisuje Borgesovo zavist in Danerijev uspeh, a Alef takoj zatem relativizira • konec je popolnoma odprt • občutek praznine (metafizični nihilizem), neverjetna množica podatkov, ki je ni mogoče zaobseči, ob tem pa še podoba Beatriz, ki je mrtva, razpada, kakor bledijo tudi pripovedovalčevi spomini

  13. moderna kratka zgodba (Čehov: Dama s psičkom) • ni ekspozicije • pomanjkljiva karakterizacija • ni dogodka • serija pripetljajev, ki pa le utrjujejo razpoloženje • pripoved postaja metafora za breztemeljnost, melanholijo

More Related