180 likes | 504 Views
ELEMENTI ZUNANJE FORME V LIRIKI. Elementi zunanje forme v liriki. zunanja zgradba zunanji stil zunanji ritem stalni verzi stalne kitične in pesemske oblike lirske zvrsti. Zunanja zgradba. najmanj pomemben element zunanje forme
E N D
Elementi zunanje forme v liriki • zunanja zgradba • zunanji stil • zunanji ritem • stalni verzi • stalne kitične in pesemske oblike • lirske zvrsti
Zunanja zgradba • najmanj pomemben element zunanje forme • delitev besedil na speve, kitice, poglavja, odstavke, dejanja, prizore • razporeditev delov (plot) lahko vpliva na vsebino in s tem postane element notranjega ritma
Zunanji stil • izbor besed za ubeseditev motivov in tem • retorične figure • stilna analiza • komponente stila: • nazorno-predstavna ali imaginativna – prevladujejo snovno-materialne prvine • miselna ali intelektualna – prevladujejo idejno-racionalni elementi • čustvena ali emocionalna – prevladujejo afektivno-emotivni elementi
Ravni stilne analize • sintaksa – razumska, prevladujejo številna podredja, ki izražajo logistična, kavzalna in modalna razmerja (vzročni, posledični, pogojni odvisniki…); čustvena, stavčni členi ali stavki se povezujejo z enakimi vezniki ali brez njih • pridevki – pogostost in kakovost pridevkov, ki se uporabljajo s temeljnimi besedami • metaforika – struktura metaforike (racionalnost metonimije v primerjavi z metaforo)
Apel podobo na ogled postavi,ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,zad skrit vsevprék posluša, káj zijaloneumno, káj umetni od nje pravi. Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;ker ogledujé smólec obuvalo,jermenov méni, de ima premalo;kar on očíta, koj Apel popravi. Ko pride drugi dan spet mož kopitni,namest, de bi šel delj po svoji poti,ker čevlji so pogodi, méč se loti; zavrne ga obraznik imenitni,in tebe z njim, kdor napačen si očitar,rekoč: "Le čevlje sodi naj Kopitar!" klasični slog pri Prešernu
Zunanji ritem • gibanje jezika v njegovi zvočni razsežnosti • delitev na poezijo in prozo • poezija – vezana beseda, posebej strogo urejeno besedilo; gradijo enako sestavljeni verzi in kitice, glasovne in stavčne figure • proza – neurejen, neenakomeren ritem
ritmizirana proza • prozni ritem, ki ima bolj ali manj pesniško oblikovane odseke
pesniška proza • določena z obliko zunanje in notranje forme • zunanji ritem je lahko ritmizirana proza ali svobodni verz • »Vsebina pesniške proze mora biti večidel lirska, po notranjem slogu lirična, refleksivna, deskriptivna ali dekorativna; v zunanjem slogu mora posegati po številnih sredstvih metaforike in drugih retoričnih figurah…« (Kos 140-1)
svobodni verz • različne stopnje, a še vedno ohranja členjenost besedila na verze • enoten ritem, a verzi različnih dolžin • neenakomeren ritem in različne dolžine verzov • z rahljanjem zunanjega ritma se veča vloga notranjega ritma
stalni verzi • heksameter – katalektični daktilski šestomer • pentameter – iz dveh začetnih delov heksametra pred pentemimerezo (2daktila + dolg zlog), vmes močna pavza • aleksandrinec – 12 zložnik, ime po Romanu o Aleksandru (12.st), središčna cezura • enajsterec – značilen za sonet, tercine, stance, dramatiko • deseterec – pri Francozih verz junaških epov v srednjem veku • osmerec – glavni verz cerkvene himnike
stalne kitične in pesemske oblike • elegijski distih – heksameter+pentameter • kancona – 5-10 kitic, vsaka kitica ima napev in odpev ter običajno 13 verzov • sestina – šest šestvrstičnih kitic; sklepne besede prve kitice se vračajo v naslednjih v drugačnih zaporedjih; na koncu tercina, kjer se te besede ponovijo na sredi in na koncu verzov • sonet – 14 verzov (italijanski – 2x4 2x3 [+7-11-11 repati sonet]); (Angleški 3x4+2) • tercina – trije enajsterci z verižno rimo, zato lahko tvorijo daljše verige (npr. Božanska komedija) • stanca – osemvrstična kitica, verzi enajsterci • decima – deset osmercev; iz decim je glosa (motto-4 verzi, vsaka decima konča z enim od njih
zvrsti v liriki • Pesem v prozi – pisana v prozi. Po notranji formi pripada liriki, a ne dosega obsega za krajše prozne zvrsti (črtica, kratka zgodba). • Likovna pesem – z likovno podobo ponazarja motiv ali temo, o kateri govori. • Konkretna pesem – delno izhaja iz likovne pesmi, a ne gre več za ponazoritev motiva ali teme, ampak za dopolnitev besedne plati pesmi. Če likovni del povsem prevlada, govorimo o vizualni pesmi. • Zvočna pesem – besedilo sestavljajo le posamezni zlogi oz. glasovi. Deluje le še njegova zvočna podoba, zato se bliža glasbi.