1 / 21

ELEMENTI NOTRANJE FORME V DRAMATIKI

ELEMENTI NOTRANJE FORME V DRAMATIKI. roman. Ali povsod za roman uporabljajo isti termin? Kako ga imenujejo Španci in Angleži in zakaj? Štiri določila romana po Kosu! Razlika med epom in romanom po Lukacsu! Štirje tipi romanov po Lukacsu! Bistveni lastnosti romana po Bahtinu!

kemp
Download Presentation

ELEMENTI NOTRANJE FORME V DRAMATIKI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ELEMENTI NOTRANJE FORME V DRAMATIKI

  2. roman • Ali povsod za roman uporabljajo isti termin? • Kako ga imenujejo Španci in Angleži in zakaj? • Štiri določila romana po Kosu! • Razlika med epom in romanom po Lukacsu! • Štirje tipi romanov po Lukacsu! • Bistveni lastnosti romana po Bahtinu! • Problemi Lukacseve in Bahtinove teorije romana!

  3. Elementi notranje forme v dramatiki • določitev dramatike kot posebne literarne nadvrste s pomočjo petih Kosovih določil • tipi dramatike • notranji ritem v dramatiki

  4. notranja zgradba • način, na katerega se v delu povezujejo njegove temeljne sestavine (snovno-materialne, idejno-racionalne in emotivno-afektivne); • razmerje med subjektom in objektom govora (tistim, ki govori in tistim, o čemer govori); • način govora oz. tip subjekta, ki je njegov nosilec; • razmerje med časom govorečega in časom tistega, o čemer govori; • prevladujoča plast resničnosti: • subjektivnost – čista notranja resničnost, • objektivirana subjektivnost – glasni zunanji govor, • čista objektivnost – objektivni opis zunanjega sveta.

  5. notranja zgradba 1 • večinoma v govoru dramskih oseb prevladujejo emotivne in idejne prvine • prvine se povezujejo po načelih subjektivnega prostora in časa • celota se podreja pravilom objektivne stvarnosti • predstavlja zgodbo z začetkom, sredo in koncem

  6. notranja zgradba 2 • dramske osebe nimajo distance do predmeta, so z njim identične • merijo na neko objektivno podobo sveta, ki jim je nadrejena in je od njih ločena; imajo distanco do tega predmeta

  7. notranja zgradba 4 • čas dramatike je neposredna sedanjost • Aristotel: v dramatiki »vse osebe nastopajo in se neposredno udejstvujejo« • tudi tekst v gramatikalnem pretekliku ali prihodnjiku je namenjen učinku v sedanjosti

  8. notranja zgradba 5 • poglavitna plast resničnosti v teh tekstih je objektivirana subjektivnost • čista subjektivnost in objektivnost sta konotirani (na ravni celote), a nista neposredno izraženi • gledalec/bralec ju dopolni

  9. bistvo dramatike po Kosu • dramatika vsebuje dve vrsti dogajanja • verbalizirano dogajanje – kar dramske osebe govorijo • neverbalizirano dogajanje (didaskalije) – naslov, podnaslov, scenske opombe, način govora, sprotno označevanje govorcev... • didaskalije se realizirajo v uprizoritvi

  10. vprašanje bistva dramatike • Platon – načini govora (mimetični govor); bistvo dramatike je dialog • Aristotel – bistvo tragedije (dramatike) sta njena namenjenost uprizoritvi in zgradba dogajanja

  11. Aristotelovo bistvo tragedije

  12. Aristotel 2

  13. vprašanje bistva dramatike • Hegel – bistvo dramatike je njena namenjenost uprizoritvi in dramatičnost (konflikt, boj) • Vladimir Kralj (Dramaturški vademekum 1964) – bistvo dramatike je konflikt, ki je lahko zunanji ali notranji

  14. notranja zgradba 3 • v dramatiki obstajata dva subjekta, vezana na dve plasti dogajanja • dramatikov subjekt • dramski subjekt

  15. delež dramatikovega subjekta • ga skoraj ni (originalni Shakespeare) • dramo sestavljajo le didaskalije (Beckett Kvadrat, Handke Varovanec hoče biti varuh)

  16. Beckett Kvadrat

  17. Kvadrat

  18. dramatikov subjekt

  19. dramski subjekt

  20. tipi dramatike • Lirska dramatika – govor dramskih oseb ni več zgolj komunikacija med njimi, ampak postaja povnanjenje njihove čiste subjektivnosti; romantika, simbolizem (Maeterlinck), angleška dramatika iz prve polovice 20. stoletja (Eliot, Yeats), pri nas Cankarjeva Lepa Vida, Grumovi Trudni zastori in Pierrot in Pierrette, Strniša, Zajc, Smole in Svetina • Epska dramatika – gre opis zunanjega dogajanja, oseb, pripoved o dogodkih; ogajanje in konflikt izginjata; Seneka. • v moderni dramatiki drugačna epizacija; večanje deleža didaskalij (Ibsen, Strindberg, Hauptmann, Čehov, Beckett, Ionesco) • Čista dramatika – teksti, ki celotno dogajanje predstavljajo v obliki dialoga, ki predstavlja objektivirano subjektivnost (od Ajshila in Sofokla, do Camusa, Sartra, pri Slovencih Primoža Kozaka, Smoleta idr.)

  21. notranji ritem v dramatiki • Freytagova piramida – en sam dogodek proti koncu (Kralj Ojdip, Antigona) • več zaporednih dogodkov in stanj (Hamlet, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski) • dogodek z različnimi posledicami (Ibsen Strahovi) • ni dogodka (Lepa Vida, Dogodek v mestu Gogi, Čakajoč Godota, Plešasta pevka)

More Related