ELEMENTI NOTRANJE FORME V EPIKI

1. ELEMENTI NOTRANJE FORME V EPIKI

2. Elementi notranje forme v epiki • analiza epske notranje zgradbe glede na pet določil literarnih nadvrst • epski subjekt ali pripovedovalec • tipologije pripovedovalca • notranji ritem v epiki

3. kriteriji za določitev literarnih nadvrst • način, na katerega se v delu povezujejo njegove temeljne sestavine; • razmerje med subjektom in objektom govora; • način govora oz. tip subjekta, ki je njegov nosilec; • razmerje med časom govorečega in časom tistega, o čemer govori; • prevladujoča plast resničnosti: • subjektivnost, • objektivirana subjektivnost, • čista objektivnost.

4. povezovanje temeljnih sestavin • prevladujejo snovno-materialne prvine, ki se združujejo v večje sklope • dogajanje organizirano po pravilih objektivnega prostora in časa • zgodba ali fabula z začetkom, sredo in koncem • več vzponov, vrhov in padcev • poleg glavne črte dogajanja še epizode • motivi so v ospredju

5. razmerje med subjektom in objektom • subjekt ima distanco do objekta • subjekt in objekt nista nikoli identična

6. čas govorečega : čas tistega, o čemer govori • epski subjekt vedno govori o preteklosti • če uporablja gramatikalni sedanjik ali prihodnjik, kljub temu govori o stvareh, ki so pred njim in so se torej že zgodile (si jih je pripovedovalec izmislil ipd.)

7. prevladujoča plast resničnosti • epika lahko opisuje vse tri plasti resničnosti • trije tipi epike glede na opisane plasti resničnosti: • čisto ali epsko pripovedništvo – vse plasti resničnosti • lirsko pripovedništvo - postavlja v ospredje notranjo subjektivnost oseb • dramsko pripovedništvo – pripoveduje s pomočjo monologov in dialogov • ? – prevladuje čista objektivnost (francoski novi roman)

8. epski subjekt

9. Stanzlova tipologija pripovedovalca • razvil v knjigi Typische Formen des Romans, 1964 • trije tipi pripovedovalca: • Avktorialni pripovedovalec se dviga nad dogajanje, ima pregled nad celoto, vidi vse predhodne in prihodnje dogodke, lahko pa gleda tudi v notranjost posameznih oseb, junakov. Dogajanje in junake zato lahko spremlja s komentarji in razlagami bralcu (npr. Henry Fielding Tom Jones). • Prvoosebni pripovedovalec pripoveduje o tistem, kar je sam doživel kot glavni ali stranski lik zgodbe. Pripovedovalec in junak se močno razlikujeta po izkušnjah in stališčih (Apulej Zlati osel in Petronij Satirikon). • Personalni pripovedovalec opisuje dogajanje tako, kot ga vidi ena od romanesknih oseb, po navadi glavna. Kaže se v uporabi polpremega govora ali pa notranjega samogovora

10. personalni pripovedovalec

11. trije Kosovi tipološki nizi • prvoosebni, drugoosebni, tretjeosebni pripovedovalec • avktorialni, personalni, virtualni pripovedovalec • lirski, dramski, epski pripovedovalec

12. Prvoosebni, drugoosebni in tretjeosebni pripovedovalec • glede na slovnično osebo, v kateri subjekt govori • tretjeosebni in prvoosebni pripovedovalec sta značilna za tradicionalno epiko • drugoosebni za moderno epiko; pojavlja se že v dialoških in pisemskih romanih

13. Avktorialni, personalni, virtualni pripovedovalec • temelji na spoznavnem izhodišču subjekta • Avktorialni pripovedovalec ve za resnico, smisel pripovedi, ki ni nujno nekaj absolutnega, a je vsaj v skladu z nekim splošnim pojmovanjem o resnici. • Personalni pripovedovalec pripoveduje s stališča posamezne osebe, zato namerno opušča poskuse, da bi svojo izkušnjo umestil v nek splošnejši vrednostni sistem. • Virtualni pripovedovalec se je razvil v postmodernizmu. Lahko se postavlja v vlogo avktorialnega ali personalnega pripovedovalca, a bralcu mora na določeni točki postati jasno, da je vse le igra, simulacija.

14. Lirski, dramski, epski pripovedovalec • razmerje med različnimi plastmi resničnosti, ki jih pripoved zaobseže • Lirski pripovedovalec opisuje predvsem svojo subjektivnost oz. zavest. • Dramski pripovedovalci stopajo s svojimi govori v bolj ali manj napeta razmerja. Njihov govor lahko razumemo kot glasni ali zunanji govor, ki je podoben govoru dramskih oseb. • Epski pripovedovalec uporablja vse možnosti, ki mu jih nudi epika. Poleg notranje subjektivnosti prikazuje tudi objektivirano subjektivnost in čisto objektivnost.

15. notranji ritem v epiki • epika združuje zelo različna besedila, ki uporabljajo različne kombinacije stanj, pripetljajev in dogodkov • v tradicionalni epiki imamo praviloma vse tri elemente • v moderni epiki se dogodki izgubljajo; epika postaja prikazovanje stanj

16. Gogolj: Plašč • Stanja: Akakijevo uboštvo, vzpon zaradi plašča in obup, ki ga pelje v smrt in posmrtno agonijo generalova ošabnost in na koncu več skromnosti, ponižnosti • Pripetljaji: nagrada, navdušenje uradnikov, zabava in odhod z nje, rop plašča, nasvet, prihod k ugledni osebi, čakanje in sprejem, junakova bolezen in smrt, Akakijev duh vzame generalov plašč general: srečanje z uradnikom, vest o njegovi smrti, ples in ponovno srečanje z Akakijevim duhom • Dogodek: sestavljen iz vseh pripetljajev; morda Akakijeva smrt ali pa njegovo maščevanje generalu, ker se s tem njegov duh pomiri. Pri generalu gre prav tako za serijo pripetljajev. Srečanje z Akakijevim duhom ga tako šokira, da postane manj ošaben.