180 likes | 377 Views
KORPUS GO VORJENE S LOVENŠČINE (GOS) ZA KAKOVOSTNO IN PRIJAZNO UČNO URO. Irena Krapš Vodopivec Škofijska gimnazija Vipava irena.kraps@guest.arnes.si. Ana Zwitter Vitez Trojina, Zavod za uporabno slovenistiko ana.zwitter@guest.arnes.si. Korpus GOS. Zakaj gradimo jezikovne korpuse
E N D
KORPUS GOVORJENE SLOVENŠČINE (GOS)ZA KAKOVOSTNO IN PRIJAZNO UČNO URO Irena Krapš Vodopivec Škofijska gimnazija Vipava irena.kraps@guest.arnes.si Ana Zwitter Vitez Trojina, Zavod za uporabno slovenistiko ana.zwitter@guest.arnes.si
Korpus GOS Zakaj gradimo jezikovne korpuse Predstavitev korpusa GOS Raba korpusa GOS pri pouku slovenščine
O jezikovnih korpusih urejene računalniške zbirke (pisnih ali govorjenih) besedil - uravnoteženi (zajemajo reprezentativen vzorec uporabnikov jezika in sicer v najpogostejših situacijah rabe) - oblikoslovno označeni (najpogostejši pridevnik pred besedo ženska)
O govornih korpusih izobraževanje poklicni govorci in snovalci besedil jezikovne tehnologije
Korpus GOS milijon besed (112 ur posnetkov) zajema demografsko reprezentativen vzorec govorcev v najpogostejših govornih situacijah (produktivnih in receptivnih) • mediji + terenski posnetki (predavanja, šolski pouk, zasebni pogovori, delovni sestanki)
Korpusno gradivo posnetki podatki o posnetkih in govorcih zapis govora
Zapis Dva nivoja zapisa • Pogovorni zapis: približek akustični podobi besedne oblike (je imel, je mel, je jemu) • Standardizirani zapis: poenoten normativni zapis vseh dejanskih realizacij (je imel)
P: a veš boš mov veš kok boš S: a veš boš imel veš koliko boš P: traku zgubu al kva maš not S: traku izgubil ali kaj imaš notri
Dostop do korpusa GOS prosto dostopen, samo za nekomercialno rabo prek spletnega konkordančnika (www.korpus-gos.net) • do junija 2011 samo (neuravnotežen) del gradiva
Pokukajmo v GOS www.korpus-gos.net
Raba korpusa GOS pri slovenščini Potek predstavitve: kaj predvideva UN za gimnazije uporabnost Gosa: • pravorečne (in besedilnovrstne) teme po letnikih • konkretni primeri rabe GOS-a pri pouku slovenščine • predstavitev rabe
UN (procesnorazvojni in vsebinski sklopi jezikovnega pouka) Razvijanje zmožnosti (uradnega) pogovarjanja in usvajanje značilnosti besedilnih vrst, ki jih sami tvorijo – govorno nastopanje. Razvijanje pravorečne zmožnosti: poslušanje (in uzaveščanje) knjižne izreke, sistematično spoznavanje, vaja in utrjevanje knjižnega izgovora posameznih besed in povedi (1. l.), prepoznavanje (in odpravljanje) pravorečnih napak v svojih in tujih besedilih, poskus knjižnega govora med govornimi nastopi.
Uporabnost Gosa Sistematično posredovanju snovi (teorije) o pravorečju v vseh letnikih. Posredovanje nekaterih drugih slovničnih vsebin. Uzaveščanje nujnosti povezave konkretnih, za dijaka avtentičnih sporazumevalnih situacij z jezikovnim sistemom (pravili). Govorno nastopanje – ob konkretnih primerih dijakovega govornega nastopanja (v vlogi tvorca in sprejemnika besedila).
Nekatere pravorečne teme Prozodične prvine besedila (poudarek, intonacija) Glasovi slovenskega jezika: samoglasniki v KJ in v narečjih razlika med tonemskim in jakostnim naglasom besede glede na število naglasov dolžina samoglasnika premena po zvenečnosti izgovor glasov v prevzetih besedah izgovor predlogov s/z, k/h skupaj z besedo
Primer 1: Izgovorjava in narečja Kaj dijaki spoznajo? Razliko med širokim in ozkim o. Narečni in standardni govor. Značilnosti situacij, v katerih se določen (i)zgovor pojavlja. Žanrsko in regionalno pogojene glasovne odstope od standardne izreke.
Predstavitev rabe Kako se lotimo? Izberemo npr. besedo “lahko” (pogosto pojavljanje v vseh tipih besedil; dovolj velika variantnost). Odpremo spletno stran korpusa GOS na naslovu www.korpus-gos.net. Izberemo enostavno iskanje in iskanje po pogovornem zapisu. Zapišemo npr. regionalno različico besede lahko: “lohk” …
Primer 2: Prav in narobe v govorjeni slovenščini Izhodiščna motivacija: Zamuda dijaka k pouku in njegovo pojasnilo: “Oprostite, sem mogu k zobarju”. Situacijsko pogojena razlaga napake. Kaj se dijaki naučijo? Kakšna je razlika med formalnim in zasebnim diskurzom. O rabi modalnih glagolov.