PROJEKT: VSAKDANJE ŽIVLJENJE V SREDNJEM VEKU

1. PROJEKT: VSAKDANJE ŽIVLJENJE V SREDNJEM VEKU Mag. Damjana Krivec Čarman, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. PROJEKT: VSAKDANJE ŽIVLJENJE V SREDNJEM VEKU • Ciljna skupina: 2. letnik splošne gimnazije • Čas trajanja: 3 dni • Kraj izvedbe: Celje • Vrsta povezave: interdisciplinarna večpredmetna povezava (horizontalna?) • Nosilni predmet: zgodovina • Podporni predmeti: zgodovina umetnosti, slovenščina, angleščina, geografija, matematika, športna vzgoja (timsko poučevanje)

3. Utemeljitev: • zaradi dviga kakovosti pouka (vprašanje omejenosti kompetenc); • zaradi kakovosti rezultatov (vprašanje doseganja vsebinskih kot procesnih ciljev). Skupni cilj: • dijakom na osnovi medpredmetnega povezovanja približati stereotipni in zato pogosto temačni srednji vek. Pričakovani rezultat: • dijaki na podlagi ohranjenih primerov srednjeveške kulturne dediščine sklepajo o značilnostih srednjeveškega življenja in se v nekaterih segmentih opredelijo do stereotipa o mračnem srednjem veku. Skupni povezovalni element: • makrokoncept: preseganje stereotipa o mračnem srednjem veku; • didaktične metode in postopki: aktivno učenje.

4. ZGODOVINA Cilji (iz UN): Dijaki: • utemeljijo trditev, da je bil srednji vek temačen; • ključne družbene in kulturne dogodke, pojave in procese umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor; • razvijajo spretnost zbiranja in izbiranja informacij ter kritično presodijo njihovo uporabno vrednost; • oblikujejo svoje sklepe, mnenja, stališča, interpretacije; • razvijajo socialne spretnosti pri različnih oblikah sodelovalnega učenja; • razvijajo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja slovenske kulturne dediščine.

5. PRIČAKOVANI REZULTATI • Dijak na podlagi ohranjenega srednjeveškega obzidja in srednjeveških zgradb sklepa o obsegu srednjeveškega mesta, njegovi tipični legi ter notranji zgradbi (ulice, mestna hiša, cerkev, trg, grad…) $ Pripravi delovni list (vodnik po mestnem obzidju), vloga mentorja. J Dijak preišče obseg srednjeveškega Celja (obhodi srednjeveško obzidje), prepozna pomembnejše zgradbe (mestna grofija, cerkev, Spodnji grad…) in njihovo funkcijo.

6. Dijak razbere temeljne zakonitosti heraldike in jih učinkovito uporabi pri ustvarjanju osebnega grba. • Učitelj seznani dijake z osnovami heraldike (učni in delovni list) in jim nudi strokovno podporo pri izdelavi osebnih grbov. • Dijak izdela osebni grb in pri tem upošteva temeljne zakonitosti heraldike. 3. Dijak izlušči bistvene značilnosti viteškega življenja. • Učitelj pripravi delovni list z zgodovinskimi viri. • Dijak na osnovi pisnega gradiva ugotavlja značilnosti načina življenja srednjeveškega viteštva in ga primerja z življenjem plemstva.

7. 4.Dijak uporabi pridobljeno znanje ob prebranem delu Danes Celjski grofje in nikdar več tako, da razvrsti zgodovinske osebe v rodovno deblo in izdela strip. $ Učitelj poda navodila in spremlja delo dijakov. JDijak izdela rodovno deblo grofov Celjskih in ustvari strip, ki vsebinsko pojasnjuje dogodke iz zgodovine grofov Celjskih. 5. Dijak razvija spretnost vživljanja, javnega nastopanja. $ Učitelj pripravi izsek iz Župančičeve drame, vloga mentorja. JDijakse z igro vlog vživi v eno od zgodovinskih oseb iz knjige Danes grofje Celjski in nikdar več ( ali drame Veronika Deseniška) ter v skupini s pantomimo odigra enega od dogodkov, ki sodijo v prelomne trenutke zgodovine grofov Celjskih.

8. 6.Dijak na podlagi analize pisnih virov in dodatne razlage izlušči ter formulira argumente oz. protiargumente za trditev: »Srednji vek je temačni vek.« Dijak pokaže, da zna jasno izraziti svoja stališča in učinkovito komunicira s sogovorniki. $Učitelj pripravi vire in nudi strokovne informacije pri formuliranju argumentov ter usmerja debato pro et contra. J Dijak formulira argumente ter aktivno sodeluje v debati pro et contra. 7.Dijak aktivno sodeluje v eni od delavnic in usvaja eno od veščin (kuhanje, vezenje, kaligrafija, izdelovanje sveč). $Učitelj kot mentor ali zgolj spremljevalec strokovnemu sodelavcu spremlja dijake pri usvajanju ročnih spretnosti in drugih veščin (vezenje, kuhanje, kaligrafija...). J V delavnicah se priuči veščin vezenja (izdela svoj vzorec), pripravljanja in kuhanja hrane (srednjeveška večerja), izdelovanja sveč ali osnov kaligrafije (listina).

10. VSTOPNO MESTO OSTALIH PREDMETOV • Življenju v srednjem veku: da bi dijakom omogočili vživljanje v srednjeveško življenje in jim s tem omogočili oblikovanje lastne perspektive, prepoznavanje vplivov nanjo ter iskanje argumentov za preseganje stereotipov o srednjem veku. • Matematika: srednjeveški matematiki, matematika v srednjeveški umetnosti in arhitekturi. (3 ure) • Angleščina: besedišče. (timsko poučevanje) • Slovenščina: občutenja življenja skozi srednjeveško literaturo.(3 ure) • Zgodovina umetnosti: primer srednjeveške cerkvene arhitekture in kiparstva. (2 uri) • Geografija: terenske vaje (okoljski problemi stoječih voda). (2 uri) • Športna vzgoja: vzpon na Celjski grad, streljanje s srednjeveškim lokom.(3 ure)

12. DODANA VREDNOST PROJEKTA • medsebojna podpora predmetov (integrirano znanje) • delo na terenu (v avtentičnem okolju – večja možnost vživljanja dijakov, večja motiviranost), • aktivne metode dela (kreativno mišljenje, višje taksonomske stopnje znanja – problemska obravnava, preiskovanje, vrednotenje, argumentiranje) • socialne veščine (bivanjska izkušnja, skupinsko delo, urjenje ročnih spretnosti…)

13. EVALVACIJA (empirična evalvacija z anketo) • Dijaki: pozitivni odzivi (znosna napornost, zanimivo) • Izvajalci: pozitivni odzivi (motiviranost dijakov, dosegljivejši kompleksni cilji, čas?, zgodovina: smiselnost debatnega formata?) • Vodstvo in izvajalci: dilema stroškov – horizontalna kurikularna povezava