Splošna organizacija knjižničarstva

1. Splošna organizacija knjižničarstva dr. Eva Kodrič-Dačić NUK-CeZaR 2009

2. Temelji strokovne organiziranosti • združenja (ZBDS, IFLA), • dokumenti (manifesti, kodeksi, strokovni standardi),

3. Strokovna izhodišča • Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, • Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju Slovenskih knjižnic in knjižničarstva,

4. Strokovna izhodišča IFLA • Manifest splošnoizobraževalnih knjižnicah, • Manifest o šolskih knjižnicah, • Deklaracija o knjižnicah in trajnostnem razvoju, • Internetni manifest, • Glasgowska deklaracija o knjižnicah, informacijskih storitvah in intelektualni svobodi,

5. Strokovni standardi • Standardi za splošne knjižnice (2005 – 2015), • Standardi za šolske knjižnice

6. Zakonske osnove • Zakon o knjižničarstvu (2. november 2001), • podzakonski akti, • http://nuk.uni-lj.si/; KIS Slovenije, • zakonodaja drugih področij,

7. Knjižnična dejavnost kot javna služba • zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, • zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, • izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,

8. Knjižnična dejavnost kot javna služba 4. posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, 5. sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, 6. pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,

9. Knjižnična dejavnost kot javna služba 7. informacijsko opismenjevanje, 8. varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, 9. drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,

10. Knjižnična dejavnost kot javna služba 10. dejavnost knjižničnega informacijskega servisa, ki je namenjena: • zagotavljanju pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema, • dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu,

11. Izvajalci • javni zavodi, • druge pravne osebe in posamezniki na podlagi koncesije,

12. Knjižnično gradivo • objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja, • rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), • v primeru dvoma odloča pristojni minister,

13. Knjižnično gradivo-donacije knjižnica prevzema donacije knjižničnega gradiva, ki je pomembno po merilih knjižnične stroke

14. Knjižnično gradivo-izločanje knjižnica izloča knjižnično gradivo v skladu s strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica

15. Knjižnično gradivo kot kulturni spomenik • kodeksi, listine, rokopisi, kartografsko gradivo nastalo pred letom 1800, • arhivski izvodi, ki imajo značaj slovenike oziroma so kot taki določeni s predpisi o obveznem izvodu tiska,

16. Kulturni spomenik knjižnica ugotavlja, kaj je kulturni spomenik v skladu s strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica

17. Strokovni delavci knjižnic • predpisana vrsta in stopnja izobrazbe ter bibliotekarski izpit (rok 2 leti), • pravilnik o bibliotekarskem izpitu, • Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke

18. Pravice uporabnikov • izposoja gradiva, • posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva, • bibliopedagoško delo, so brezplačni, • Uredba o osnovnih storitvah knjižnic

19. Zbiranje podatkov o uporabnikih • ime in priimek, • datum in kraj rojstva, • naslov bivališča, • izobrazba, • zaposlitev in šola,

20. Vsebina zakona • dejavnost, ustanovitev, financiranje in nadzor knjižnic, ki se financirajo iz javnih sredstev ter knjižničnega informacijskega servisa, • nacionalni vzajemni bibliografski sistem (NVBS) in pogoji za vključitev v ta sistem, • naloge Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost,

21. Namen knjižnic Knjižnica v skladu s strokovnimi načeli organizira zbirko knjižničnega gradiva in virov informacij z namenom zagotavljati posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo: • lastnega gradiva in z njim povezanih informacij, • medknjižnične izposoje, • zunanjih dostopnih informacijskih virov.

22. Pogoji za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe • ustrezen obseg gradiva, • ustrezno število delavcev, • ustrezen prostor in oprema, • ustrezna organizacija knjižnične dejavnosti, • Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,

23. Razvoj knjižnic • usmerjajo ga standardi in strokovna priporočila, ki se nanašajo na organiziranost in delovanje knjižnične javne službe, • sprejema jih Nacionalni svet za knjižnično dejavnost,

24. Razvoj knjižnic • predpisani normativi za načrtovanje razvoja v naslednjih treh letih, • za splošne knjižnice se pogoji določajo glede na povprečje in se vsaka tri leta spreminjajo,

25. Razvid • knjižnice so vpisane v razvid, podatkovno bazo, ki jo vodi nacionalna knjižnica, • Pravilnik o razvidu knjižnic,

26. Povezovanje knjižnic • knjižnice se lahko povezujejo v zveze, ki so koordinativna telesa in predstavljajo ter zastopajo interese, ki so povezani z njihovim razvojem

27. Ustanovitelji knjižnic • nacionalna knjižnica (samostojna pravna oseba): država, • splošne knjižnice (samostojna pravna oseba): lokalna/e skupnost/i, • visokošolske knjižnice (praviloma nesamostojne): fakultete, univerze, • šolske knjižnice (nesamostojne): šole, • specialne knjižnice (nesamostojne): institucije.

28. Vrste knjižnic • splošne (območne knjižnice), • šolske, • visokošolske (univerzitetne), • specialne (osrednji specializirani informacijski centri), • nacionalna,

29. Splošne knjižnice Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo.

30. Splošne knjižnice-posebne naloge • sodelujejo v vseživljenjskem učenju, • zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo, • zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, • organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

31. Splošne knjižnice-posebne naloge 5. organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo, 6. lahko opravljajo gospodarsko dejavnost, če je njen prihodek namenjen izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe,

32. Splošne knjižnice - posebne naloge 7. za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva upoštevajo navodila nacionalne knjižnice, 8. na narodnostno mešanih območjih zagotavljajo knjižnično dejavnost in komuniciranje v jezikih italijanske, madžarske in romske skupnosti, 9. knjižnice z obmejnih področij zagotavljajo dostop do knjižničnega gradiva Slovencem v zamejstvu,

33. Splošne knjižnice • občina je dolžna ustanoviti knjižnico oziroma zagotoviti prebivalcem knjižnično dejavnost, • samostojne pravne osebe, če izvajajo dejavnost za 10.000 in več prebivalcev,

34. Osrednje območne knjižnice • zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij, • nudi strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojega področja, • koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje, • usmerja izločeno knjižnično gradivo s svojega območja,

35. Osrednje območne knjižnice Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah

36. Šolske knjižnice Šolske knjižnice podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, vajence dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol.

37. Visokošolske knjižnice Visokošolske knjižnice podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce.

38. Univerzitetne knjižnice Univerzitetne knjižnice so glavne visokošolske knjižnice univerz. V okviru univerz opravljajo dodatne naloge: • koordinirajo: • knjižnično dejavnost, • nabavo in ponudbo knjižničnega gradiva, • deponiranje in izločanje gradiva, • izdelavo bibliografije visokošolskih učiteljev…

39. Univerzitetne knjižnice 2. organizirajo in usklajujejo: • delovanje sistema medknjižnične izposoje, • pripravo in izvedbo programov izobraževanja uporabnikov na univerzah, 3. pridobivajo in obdelujejo obvezne izvode gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru univerze, vključno z diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi nalogami, 4. nudijo strokovno pomoč delavcem v knjižnični dejavnosti v okviru univerz,…

40. Specialne knjižnice Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje.

41. Specialne knjižnice – posebne naloge • zagotavljajo specializirane informacije na posameznih znanstvenih, strokovnih in problemsko orientiranih področjih ali v organizacijah, katerih del so, • predvsem vsebinsko obdelujejo knjižnična gradiva in interne dokumente organizacij, katerih del so, • gradijo specializirane knjižnične in podatkovne zbirke,

42. Specialne knjižnice – posebne naloge 4. vrednotijo in posredujejo specializirane informacije, 5. usposabljajo uporabnike za iskanje specializiranih informacij,

43. Specialne knjižnice • knjižnice za slepe in slabovidne, • specializirani informacijski centri,

44. Osrednji specializirani informacijski centri • na posameznem znanstvenem, strokovnem ali problemsko orientiranem področju koordinirajo vsebinsko obdelavo dokumentov, • usklajujejo gradnjo specializiranih podatkovnih zbirk, Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov

45. Nacionalna knjižnica Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda.

46. Nacionalna knjižnica Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: • zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; • izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; • hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; • deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno.

47. Slovenska nacionalna knjižnica nacionalne funkcije: • zbira, obdeluje, hrani in posreduje sloveniko, gradi zbirko temeljne tuje literature, • nacionalni bibliografski center (Slovenska bibliografija), • sodeluje v sistemu mednarodne bibliografske kontrole in opremlja slovenske publikacije s CIP, • vodi in izvaja program varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, • organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva, • izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva,

48. Osrednja državna knjižnica • opravlja naloge državnega referalnega centra, • organizira in usklajuje sistem medknjižnične izposoje, • izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju, • zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic, • organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev, • vodi razvid knjižnic, • izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena Zakona o knjižničarstvu,

49. Osrednja državna knjižnica 8. opravlja naloge centra za razvoj knjižnic, 9. pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva, 10. koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjižnic, 11. sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva, 12. sprejema navodila za izločanje knjižničnega gradiva, 13. sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča knjižnice, 14. opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem…

50. Nacionalni vzajemni bibliografski sistem • standardizirana in vzajemna obdelava gradiva, • ustrezna usposobljenost delavcev za vzajemno obdelavo (Pravilnik za izdajo dovoljenja za vzajemno katalogizacijo), • računalniška in komunikacijska povezanost knjižnic,