UČNI CILJI

1. red. prof. dr. Eva JEREBTeoretične osnove izobraževanjaModul Izobraževalni sistemLekcija Tehnološki podsistem

2. UČNI CILJI • Poznavanje dejavnikov izobraževalnega procesa • Poznavanje ciljev izobraževalnega procesa • Pri odnosih med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa • bomo spoznali: • shemo prenosa informacij in povratnih zvez, • glede na način sporočanja informacij in • glede na komuniciranje med oddajnikom informacij in tistim, ki se uči. • Poznavanje učnih oblik in metod • Poznavanje učnih sredstev in pripomočkov Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

3. DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa: • Izobraževanec • Učitelj • Vsebina izobraževanja Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

4. Dejavniki, pomembni za učinkovitost izobraževalnega procesa: • Učna načela • Metode izobraževanja • Učna sredstva in pripomočki • Zunanja in notranja organizacija izobraževalnega sistema • Okolje izobraževanja Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

5. Cilji in vsebina izobraževalnega procesa • Izobraževalni cilji, ki upoštevajo pedagoške, andragoške in psihološke zakonitosti, posebnosti in potrebe izobraževancev ter strukturo posameznih področij znanja in znanosti, so temeljni kamen in izhodišče celotnega izobraževalnega dela. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

6. Tri skupine kategorij vzgojno izobraževalnih ciljev • Pretežno kognitivno ali spoznavno-izobrazbeno področje (znanje, obvladanje pojmov, zakonitosti itd.). • Pretežno motorično ali gibalno-spretnostno področje (delo z orodji, stroji, napravami itd.). • Pretežno afektivno ali čustvena-motivacijsko področje. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

7. SISTEMIZACIJA CILJEV NA IZOBRAZBENEM PODROČJU Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

8. SISTEMATIZACIJA CILJEV NA MOTORIČNEM PODROČJU Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

9. SISTEMIZACIJA CILJEV NA VZGOJNEM PODROČJU Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

10. Definicija operativnega učnega cilja • Operativno oblikovan vzgojno-izobraževalni cilj učitelju in izobraževancu pove, kaj naj bi izobraževanec znal in zmogel ob koncu pouka določene enote, in sicer čisto konkretno-s katero dejavnostjo, aktivnostjo bo dokazal, da je cilj res dosegel. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

11. Izobraževanec v izobraževalnem procesu Psihofizične sposobnosti Druge osebnostne lastnosti Predznanja in izkustva Izobraževanec v izobraževalnem procesu Motivi, potrebe in interesi Učne in delovne navade Odnos do izobraževanja Socialne navade in vrednote Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

12. Učitelj v izobraževalnem sistemu Psihofizične sposobnosti Druge osebnostne lastnosti Strokovnost, znanje in izkušnje UČITELJ V IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU Motiviranost za izobraževalno delo Socialne navade in vrednote Delovne navade Usposobljenost za izobraževalno delo Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

13. POVZETEK PODPOGLAVJA DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA • Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa so izobraževanec, učitelj in učna vsebina. • Celotno področje vzgojno-izobraževalnih ciljev delimo v tri skupine kategorij, in sicer na kognitivno ali spoznavno – izobrazbeno, motorično ali gibalno – spretnostno in na afektivno ali čustveno – motivacijsko področje. • Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost učitelja, so njegove psihofizične sposobnosti, strokovnost, motiviranost, pedagoška in andragoška usposobljenost, delovne navade in socialne vrednote. • Izobraževalni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z uporabo ustreznih učnih načel, oblik in metod, pomemben delež pri tem pa imajo tudi učna sredstva in pripomočki. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa

14. ODNOSI MED TEMELJNIMI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Odnose med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa Preučujemo: 1. glede na shemo prenosa informacij in povratnih zvez 2. glede na način poročanja informacij 3. glede na komuniciranje med oddajnikom informacij in tistim, ki se uči Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

15. Vloga učitelja in izobraževanca v prenosu informacij UČITELJ • poudarek: na oddajanju informacij • funkcija: oddajnik IZOBRAŽEVANEC • poudarek: na sprejemanju informacij • funkcija: sprejemnik Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

16. Sistem prenosa informacij Vključuje več med seboj povezanih elementov. • izvor in cilji informacije • oddajnik in sprejemnik informacije • informacijski kanal Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

17. Shema prenosa informacij in povratnih zvez v izobraževalnem procesu, ki ga opravlja učitelj Izobraževanec Udeleženec izobraževanja Direktnazveza II Učni cilji in učne vsebine Učitelj Izvajalec izobraževanja Direktna zveza I Povratna zveza I Povratnazveza Učna sredstva in pripomočki Povratna zveza II podkrepitev Izvori informacij Oddajnik informacij Prejemnik informacij Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

18. Shema multimedijskega prenosa informacij in povratnih zvez Računalnik Izobraževanec Udeleženec izobraževanja Učni cilji in učne vsebine Učitelj - izvajalec, organizator programer Učna sredstva in pripomočki Izvori informacij Oddajnik informacij Prejemnik informacij Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

19. Načini sporočanja informacij v izobraževalnem procesu Informacije Vizualni načini sporočanja Avditivni načini sporočanja Delovnotehnični načini sporočanja Avdiovizualni načini sporočanja Govor Besedilo Glasba Slika Grafika Zvok Odnosi med dejavniki izobraževanja Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

20. Učne metode • verbalno-tekstualne (so avditivni načini sporočanja) • ilustrativno-demonstrativne (so vizualni načini sporočanja) • laboratorijsko-eksperimentalne (so delovno-tehnični načini sporočanja) Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

21. Načini sprejemanja informacij in pomnenje 90% lastna dejavnost in aktivnost 50% samogovor 40% poslušanje in gledanje 30% gledanje 20% poslušanje Odstotek pomnenja informacij glede na način sprejemanja Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

22. Situacije v izobraževalnem procesu • Izobraževanec sprejema informacije učitelja pasivno. • Učitelj sporoča informacije, vendar mora izobraževanec priti tudi sam do določenih informacij. • Izobraževanec samostojno pridobi informacije. • Večino informacij izobraževanec pridobi ob minimalni pomoči učitelja ali mentorja. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

23. Načini komuniciranja med učiteljem in izobraževancem Učitelj aktiven izobraževanec pasiven Učne oblike in metode izobraževanja Cilji izobraževanja Sodelovanje: učitelj - izobraževanec Sodelovanje: izobraževanec - učitelj Izobraževanec aktiven učitelj pasiven Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

24. Splošna učna načela Načelo primernosti Načelo zavestne aktivnosti Didaktična načela Načelo nazornosti Načelo postopnosti in sistematičnosti Načelo povezovanja teorije s prakso Načelo trajnosti znanja Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

25. Načela pri izobraževanju odraslih Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

26. POVZETEK PODPOGLAVJA ODNOSI MED TEMELJNIMI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Vzgojno izobraževalne cilje, ki so opredeljeni v učnih programih in učnih načrtih, uresničimo v izobraževalnem procesu s pomočjo ustreznih učnih vsebin. Za klasično organizacijo izobraževalnega procesa je iz stališča prenosa informacij značilna večkratna povezanost učitelja in izobraževanca, pri čemer je težišče izvajalčeve vloge na oddajanju, izobraževančeve pa na sprejemanju informacij. Glavni cilj vsakega izobraževalnega procesa je sprejemanje, obdelovanje, shranjevanje pa tudi oddajanje ustreznih informacij s strani izobraževanca, ki mu jih z namenov, da bi dosegli postavljene izobraževalne cilje, sporočajo različni, v izobraževalni proces vključeni oddajniki informacij. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa

27. UČNE OBLIKE IN METODE Temeljna oblika izobraževalnega dela je opredeljena z razmerjem med dejavniki pouka in številom izobraževalcev (množične, skupinske, individualne oblike izobraževanja) Izobraževalna metoda je del izobraževalnega procesa, ki se kaže v ravnanju učitelja in/ali izobraževalcev v tem procesu. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

28. Učne oblike Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

29. Aktivnost učitelja in izobraževalcev pri različnih oblikah in metodah izobraževanja Aktivnost Oblike in metode izobraževanja Aktivnost učitelja Aktivnost izobraževalca Množična oblika Predavanje, opisovanje poročanje, kazanje razgovor, diskusija druge metode Skupinska oblika Vaje, preučevanje primerov, igranje vlog, preučevanja prigodkov, delo s teksti, urjenje v skupini Posamična oblika Delo s teksti, programirano gradivo, učenje z računalnikom, samostojno urjenje Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

30. VPLIVI IZOBRAŽEVALNIH METOD NAČIN KOMUNICIRANJA SOCIALNE ODNOSE V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU SODELOVANJE IZOBRAŽEVANCEV METODE IZOBRAŽEVANJA VPLIVAJO NA MOTIVACIJO IZOBRAŽEVANCEV Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

31. Pretežno pasivne izobraževalne metode • metoda predavanja • metoda pripovedovanja • metoda opisovanja • metoda pojasnjevanja • metoda poročanja • metoda kazanja • metoda razlage Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

32. Metode razlage Predavanje Pripovedovanje Opisovanje Pojasnjevanje Poročanje Besedno sporočanje Mimika Kretnje Gibi rok Gibi telesa Nebesedno sporočanje Metode razlage Kreda in tabla Slike, grafikoni Prosojnice Dia filmi Modeli Drugi pripomočki Vizualizacija Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

33. Pasivno-aktivne izobraževalne metode • metodo pogovora • metodo diskusije • metodo različnih vaj • metodo preučevanja primerov • metodo igranja vlog • metodo urjenja Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

34. POGOVORNA METODA • Pogovor teče med izobraževalci in učiteljem. • Primerna je pri razširjanju in poglabljanju znanja ter tudi za • kontrolo znanja in izkušenj. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

35. DISKUSIJSKA METODA • aktivira izobraževalce, da osvojijo novo znanje • potrebna je predpriprava, ki jasno predstavi problem • na osnovi priprave učitelj organizira diskusijo • priprava zaključka • diskusija je časovno omejena Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

36. STOPNJE DELA PRI METODI VAJ opredelitev vsebine in načrta za vajo priprava navodil in potrebnih sredstev kontrola rezultatov vaje METODA VAJ izvajanje vaj in nadzor razlaga in kazanje poteka vaje razdelitev nalog izobraževalcem Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

37. Stopnje dela pri metodi preučevanja primera soočenje s problemom spoznavanje problema Metoda preučevanja primera analiza problema izbira ali izdelava predloga rešitve kontrola izbrane rešitve Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

38. Stopnje dela pri metodi urjenja in aktivnosti učitelja ter izobraževancev v posameznih stopnjah učenec učitelj utrjevanje izvajanje dela prikazovanje dela priprava na poučevanje dela aktivnost stopnja urjenja Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

39. Pretežno aktivne izobraževalne metode • metoda dela s teksti, • metoda prigodka, • metoda programiranega izobraževanja, • metode izobraževanja z računalnikom. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

40. METODA DELA S TEKSTI Branje z razlago Branje s pripravo povzetka Metoda dela s teksti Branje s pripravo pisnega izdelka Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

41. STOPNJE DELA PRI METODI PRIGODKA Nedoločena situacija opisana v prigodku Zaznavanje in spoznavanje problema Zbiranje in vrednotenje informacij Metoda prigodka Izdelava alternativnih rešitev problema Vrednotenje alternativnih rešitev Izbira najboljše možne rešitve Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

42. PROJEKTNA METODA Stopnje dela projektnih skupin • spoznavanje naloge ali problema (zbiranje podatkov in informacij), • analiza in presoja (ocena) podatkov in informacij, • načrtovanje poteka projekta (opredelitev potrebnih postopkov in aktivnosti) in priprava na izvedbo projekta, • izvedba projekta, • kontrola (cilja oz. rezultata projektnega dela). Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

43. POTEK DELA PRI PROJEKTNI METODI Uvajanje v delo Spoznavanje naloge ali problema Analiza in presoja informacij Izbira ali opredelitev projektne naloge Načrtovanje poteka projekta Izvajanje projekta Kontrola ciljev oz. rezultatov Delo učitelja z izobraževanci Delo projektne skupine Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

44. METODA PROGRAMIRANEGA UČENJA Funkcijo poučevanja pri tej obliki prevzema programirano učno gradivo. Izobraževanci si z njim učno vsebino pridobivajo samostojno, sami ali pod vodstvom učitelja, kateri si sam lahko pripravlja programirano gradivo. • Glede na obliko programov ločimo: • linearne programe (členi so razvrščeni v linearnem zaporedju), • razvejane programe (upoštevajo individualne razlike med izobraževanci). Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

45. PROGRAMIRANO IZOBRAŽEVANJE SLABOSTI: • izdelava dobrega programa je izredno zahtevna naloga, zato so programi dragi, • gotovi programi so na tržišču razmeroma redki, • programi so za določene specifične učne vsebine strokovnega izobraževanja tudi neustrezni. PREDNOSTI (za izobraževance): • izbira lasten tempo učenja, deloma tudi način učenja in pot pridobivanja učnih vsebin, • zastavljene naloge v programu jih takoj po posredovanju aktivirajo in motivirajo, • seznanjen je s takojšnjimi povratnimi informacijami, katere predstavljajo dodatno motivacijo (ali je določen člen osvojen ali ne). PROGRAMIRANO GRADIVO: • je sistematično in logično strukturirano, kar je pri drugih učnih metodah pogosto preveč odvisno od kvalitete posameznega učitelja, • ima običajno izkustveno preverjeno učinkovitost. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

46. METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM Temeljijo na različnih strategijah: • Vaje in utrjevanje, • Poučevanje, • Eksperimentiranje. Z VAJAMI IN UTRJEVANJEM posameznik utrdi pojme in spretnosti, pridobljene pri “klasičnem” pouku. Cilji te strategije so: • individualiziranje vaj in utrjevanje, kjer izobraževancu postopno posredujemo naloge, ki so prilagojene nivoju njegovih zmožnosti in predhodnih dosežkov, • posredovanje takojšnje povratne informacije o pravilnosti rešitve, • sprostitev učitelja rutinskih, zamudnih, neprijetnih opravil v zvezi s popravljanjem naštetih nalog, izdelkov in zagotovitev učiteljevega časa za ustvarjalnejše delo z izobraževanci. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

47. METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM STRATEGIJA POUČEVANJA je namenjena obvladovanju novih učnih vsebin. Ti programi zasledujejo logiko programiranega pouka in posredujejo izobraževancu kratko informacijo ter mu v zvezi z njo zastavi vprašanja ali nalogo. Izobraževanec vnese svoj odgovor v računalnik, ki ga sprejme, ovrednoti in mu posreduje ustrezno povratno informacijo. • nekateri programi za poučevanje temeljijo na strategiji dialoga in iskanja informacij, • pomemben cilj strategije dialoga in iskanja informacij je usposabljanje izobraževancev za obvladanje vedno novih informacij, • pogoj za uveljavljanje te strategije so seveda ustrezne datoteke oz. informacijski sistemi. Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

48. Struktura programov za poučevanje START UČNI KORAK UVODNI NAPOTKI VAJA /UTRJEVANJE UČNI KORAK - INFORMACIJA Število učnih korakov in vaj je poljubno VAJA / UTRJEVANJE SINTEZA UČNE SNOVI Po vsakem učnem koraku lahko vključimo poljubno število vprašanj oz. nalog PONAVLJANJE KONEC Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

49. METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM STRATEGIJA EKSPERIMENTIRANJA ima težišče predvsem na spoznavanju funkcionalnih povezav in potekov v raznih kompleksnih pojavih. Možnost v okviru te strategije je uporaba simulacijskih učnih programov, katerega glavni del tvori cela vrsta posameznih učnih enot, ki so med seboj povezane. STRATEGIJI REŠEVANJA PROBLEMOV mnogi pripisujejo največjo didaktično vrednost med vsemi doslej opisanimi, ker izobraževanec uporablja računalnik kot sredstvo ali orodje za reševanje problemov podobno kot drugi uporabniki. Sam se odloča o vsakem nadaljnjem koraku (izobraževanec). Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode

50. Metode preverjanja in ocenjevanja Predmetni Zaključni Dopolnilni Strokovni Komisijski Drugi Popravni Stopnja preverjanja Sprotno preverjanje Končno preverjanje Izpiti Vzgojni cilji Izobrazbeni cilji Motorični cilji Posredno Neposredno Ustno Pisno Kombinirano Posredno Neposredno Vprašalnik Opazovanje Pogovor Naloge Testi Druge oblike Izdelek Storitev Krivulja urjenja Opazovanje Primerjanje Pogovor Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode