Disleksija, znana neznanka, ki privlači znanost

1. Disleksija, znana neznanka, ki privlači znanostNives Skamlič, prof. def. logopedCenter za sluh in govor Maribor

2. Disleksija, znana neznanka, ki privlači znanost

3. razvojna - biološka odstopanja, lahko genetske narave in povzročajo morfološke ali sinaptične spremembe v možganih pred rojstvom; • pridobljena, ki jih povzroča poškodba možganov. Disleksija: Slika sneta s http://jojonorris.wordpress.com/category/inspiration/

4. »Disleksija je nevrološko pogojena drugačnost pri usvajanju veščin branja, pravopisa in pisanja. Kognitivne težave, ki to drugačnost povzročajo, lahko vplivajo tudi na veščine organizacije, sposobnost računanja ipd. Disleksijo lahko povzroči kombinacija težav na področju fonološkega procesiranja, delovnega spomina, hitrega poimenovanja, procesiranja zaporedij in težav pri doseganju avtomatizacije osnovnih veščin. Za ljudi z disleksijo poleg teh težav predstavlja neprestan izziv prebijanje skozi življenje v za dislektika neprijaznem svetu. Raziskovalci priznavajo, da obstajajo številni možni vzroki disleksije, vključno z dednimi dejavniki. Disleksija ni odvisna od posameznikove ravni inteligence, truda in socialno-ekonomskega položaja.« Definicija – Evropsko združenje za disleksijo (EDA) 2007

5. neustrezne sposobnosti fonološke obdelave, • znatna neučinkovitost delovanja kratkoročnega in delovnega spomina, • težave z avtomatizacijo veščin, • težave, povezane z obdelovanjem vidnih podatkov, ki neposredno vplivajo na branje (npr. binokularna nestabilnost, sindrom skotopske preobčutljivosti), • težave z obvladovanjem zaporednih podatkov. Kognitivne značilnosti, skupne večini ljudi z disleksijo:

6. Teorije, ki skušajo pojasniti disleksijo • Temeljijo na raziskavah o delovanju možganov in pojasnjujejo procese, ki so podlaga disleksije. • Teorije se med seboj dopolnjujejo in ne tekmujejo. Slika sneta s ttp://www.hudginsmediation.com

7. Asimetrija/simetrija desne strani malih možganov. • Mali možgani – sodelujejo pri obdelavi dogodkov, ki se odvijajo v zaporedju, avtomatizaciji nalog in veščin, produkciji in interpretaciji verbalnega in pisnega jezika, motorični kontroli in ravnotežju, fonološkem zavedanju in fonološkem kratkoročnem spominu. Pomen za prakso - priporočajo: • vestibularne vaje za gibanje in ravnotežje, • trening fonološkega zavedanja in spomina, • vaje obvladovanja zaporedij po korakih, • vaje veščin do popolne avtomatizacije. Cerebelarnateorija Teorija o avtomatizaciji procesov

8. Magnocelularni sistem - mreža velikih nevronov v možganih (v vidnih, slušnih, motoričnih in proprioceptivnih poteh; v korteksu, hipokampusu, vodijo do parietalnih in okcipitalnih delov možganov, v male možgane in možgansko deblo). • Specializiran za obdelovanje zaporednih podatkov, pomaga usmerjati pozornost • sledenje spremembam svetlobe, položaja ipd., kontrola premikanja oči, ključna vloga pri natančnem usmerjanju oči na zaporedje črk v besedah; • sledenje spremembam zvoka, zaporedjem glasov v besedi, besed v povedi. • Slabost magnocelularnega sistema - težave z vidno, slušno in taktilno potjo v možganih ali slaba povezanost med njimi. • Povezan s poškodbo 6 kromosoma in proizvodnjo protiteles, ki vplivajo na razvoj možganov. Pomen za prakso: - vaje in nenasičene maščobne kisline, npr. ribje olje v zgodnjem obdobju razvoja. Magnocelularna teorija

9. Pri disleksiji pogosto prisotni znaki nenavadne simetrije možganov, še posebej dela planum temporale (obdelava zvokov in jezika). • V povezavi s: teorijo fonološkega primanjkljaja, ki pravi: • vsi ljudje z disleksijo imajo specifičen primanjkljaj na področju razlikovanja, skladiščenja in/ali priklica glasov govora, • upočasnjen razvoj govora in jezika. Pomen za prakso – priporočajo: • usvajanje razlike med glasovi, • krepitev kratkoročnega in dolgoročnega spomina za glasove. Teorija možganske simetrije

10. Študije s fMR in PET. • Našli velike razlike v delovanju možganov osebe z disleksijo glede na dobre bralce. • Dobri bralci: stalni vzorci močne aktivacije zadnjih delov možganov s šibko aktivacijo sprednjih; pri disleksiji je obratno. • Področja razlik tudi v: parietalno-temporalnem ter okcipitalno-temporalnem delu (zaznavanje vidne oblike besed, hitro poimenovanje slik, fonološki procesi in kratkoročni spomin). Pomen za prakso: - ugotoviti, kateri del možganski sistem je oslabljen in spodbuditi razvoj specifične veščine ali sposobnosti. Teorija nevrobiološkega izvora disleksije

11. Molekularne študije - genetski markerji na številnih kromosomih (najpogosteje: 1p34–p36, 6p21–p22, 15q21 in 18q11). • Genetske spremembe vplivajo na migracijo nevronov, ta pa na razvoj nekaterih kognitivnih veščin. • Prisotni v približno 80 % primerov. Pomen za prakso: • zgodnja identifikacija - spodbujanje razvoja veščin in sposobnosti v predšolskem obdobju. Teorije genetske motnje

12. Ljudje z disleksijo – prisotne so motnje filtriranja vidnih in slušnih dražljajev ter razlikovanja pomembnih senzoričnih informacij od nepomembnih. • Obstajajo tudi motnje formiranja senzoričnih kategorij (razlikovanje črk, glasov in združevanje v vzorce). Pomen za prakso: • prilagajanje okolja • strategije za identifikacijo pomembnih informacij in oblikovanje vzorcev. Hipoteza zaznavne izključitve vidnega in slušnega hrupa

13. Ljudje z disleksijo imajo slabši verbalni in vidno-prostorski kratkoročni ter delovni spomin (zapomnitev črk, glasov, navodil v zaporedju, prepis s table). • Uporabljajo drugačne spominske tehnike kot pomoč pri obvladovanju informacij. Pomen za prakso: • vaje vidnega in slušnega delovnega ter kratkoročnega spomina – povečanje dolgoročnega spomina (‚banke znanja‚). Teorija kratkoročnega in delovnega spomina

14. Za fluentno branje moramo: • vizualno prepoznati posamezne črke, skupine črk in besede, • zgraditi notranji besednjak, • razumeti sintakso. Bakkerjev model učenja branja: začetno branje se odvija pretežno v desni hemisferi, nato se zgodi premik in leva hemisfera kontrolira avtomatiziran proces branja. Do disleksije pride na 3 načine: - ni premika iz desne hemisfere v levo – P (perceptivni) -tip, - premik se zgodi prezgodaj – L (lingvistični) -tip, - mešanica teh dveh tipov – M (mešani) -tip. Pomen za prakso – priporočajo: • stimuliranje slabše možganske polovice - gledanje s stranjo vidnega polja, poslušanje z ušesom in delo roke na nasprotni strani 'šibke' možganske polovice. Teorija uravnoteženosti

15. Teorije pripomorejo k: • razumevanju vzrokov disleksije, • razumevanje mehanizmov nastajanja disleksije in • spodbujajo ideje za obravnavo. • Disleksija – neznana znanka. Zaključek