doc. dr. Dejan HOZJAN

1. EVROPSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI IN POLITIKE 10. predavanje doc. dr. Dejan HOZJAN

2. VSEBINA • Kritični pogledi na izobraževalno politiko v Evropski uniji

3. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Težave sodobne vzgojne in izobraževanja 1. Povečevanje števila učencev v osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah povzroča: - pomankanje sredstev, - premalo učiteljev, - preobremenjeni razredi. 2. Prihaja do protislovja med egalitarnimi željami, ki ustrezajo imaginarju naših družb, in družbeno delitvijo v razrede.

4. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Raven javnih vlaganj v izobraževanje v EU (% BDP)

5. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Raven zasebnih vlaganj v izobraževanje v EU (% BDP)

6. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Vključenost učencev in dijakov v zasebno šolstvo v EU

7. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Vključenost zaposlenih v izobraževanje v EU

8. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Javni izdatki za izobraževalne institucije v Sloveniji (% v BDP)

9. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Število institucij za nadaljnjo izobraževanje

10. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO • Trendi spreminjanja vzgojne in izobraževanja • DEZINSTITUCIONALIZACIJA • DEVALORIZACIJA • DEZINTEGRACIJA

11. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Trendi spreminjanja vzgojne in izobraževanja 1. DEZINSTITUCIONALIZACIJA Od šole kot institucije se pričakuje, naj se spremeni v "fleksibilno organizacijo". Ta zahteva pa bo postopoma privedla do razpustitve "šolske institucije" kot družbene oblike. Za institucijo je namreč značilna stabilnost in relativna avtonomija in nikakor ne fleksibilnost, ki jo zahtevajo nove reforme.

12. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Trendi spreminjanja vzgojne in izobraževanja 2. DEVALORIZACIJA V šoli smo priča postopnemu spreminjanju vseh vrednot v eno samo, ekonomsko vrednost. Doslej je bila šola namenjena prenašanju kulture in reproduciranju družbenih okvirov družbe v celoti. Sedaj pa so glavni cilji šole produktivna učinkovitost in poklicno vključevanje.

13. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Trendi spreminjanja vzgojne in izobraževanja 3. DEZINTEGRACIJA Prihaja do uvajanja tržnih mehanizmov v delovanje šole, kar povzroča dezintegracijo šolske institucije. Posledicno prihaja do neenakosti v šolstvu.

14. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Izhodiščna teza kritikov Izobraževalna politika v Evropski uniji se čedalje bolj prilagaja konceptu neoliberalnega vzgojno-izobraževalnega koncepta.

15. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Razprava o neoliberalizmu Razprava o knjigi Christiana Lavala (2005). Šola ni podjetje. Ljubljana: Krtina.

16. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Opredelitve neoliberalizma 1. Doktrina svobodnega trga, trg moramo prepustiti samemu sebi. Iz tega sledi odpor neoliberalcev do: - preobsežne državne administracije, - države blaginje (po njihovem le ta ovira razvoj civilne družbe in ogroža posameznikovo svobodo in samostojnost, saj ga dela odvisnega od države in mu ubija podjetniškega duha). 2. Politična filozofija, ki vključuje vrnitev k primitivni obliki individualizma, ki je komperativen, posesiven in večinoma utemeljen na doktrini o suverenosti potrošnika.

17. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Naloge države v neoliberalizmu Majhno državno reguliranje gospodarstva. Država je dolžna zagotoviti vsem svojim državljanom enake možnosti.

18. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Posledice neoliberalizma Destrukcija vseh kolektivnih instanc, ki lahko ovirajo delovanje svobodnega trga, predvsem pa destrukcija države kot hranilke vseh univerzalnih vrednot. Vsiljenost tiste vrste moralnega darwinizma, ki s kultom zmagovalca vzpostavlja boj vseh proti vsem kot normo vsakega ravnanja

19. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO • Primerjava liberalizma in neoliberalizma v izobraževalnih politikah • V liberalizmu je pravica staršev do svobodne izbire šole razumljena predvsem kot posledica njihove vzgojiteljske vloge. • V primeru neoliberalizma pravica do svobodne izbire šole izhaja iz statusa porabnikov oz. potrošnikov izobraževalnih in vzgojnih dobrin, ki jih šole ponujajo na trgu.

20. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO • Primer neoliberalizma na primeru reaganizma in thacherizma • Cilj izobraževalnih politik ZDA in Velike Britanije je bil rešiti narod iz ogroženosti neznanja otrok. • Uresničevanje cilja je temeljila na uveljavitvi tržnih mehanizmov, od tega najpomembnejšem konkurenci med ponudniki. • Ideja je zagovarjala: • 1. minimalno vlogo države • 2. uveljavitev tržnih mehanizmov v izobraževanju

21. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Primer neoliberalizma na primeru reaganizma in thacherizma - Trg naj bi zagotovil: boljšo in bolj raznoliko ponudbo izobraževanja, večjo možnost izbire ponudnika in zaradi konkurence, cenejše storitve, višjo kakovost.

22. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO • Primer neoliberalizma na primeru reaganizma in thacherizma • Vloga evalvacijskih inštrumentov: • omogočanje staršem lažjo izbiro šole • večjo fleksibilnost glede vpisa • spodbujanje tekmovalnosti šol

23. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Opredelitev neoliberalne ga vzgojno-izobraževalnega koncepta - Model, po katerem sta vzgoja in izobraževanje zasebna dobrina - Družba ne zagotavlja vsem svojim članom pravice do vzgoje in izobraževanja - Danes bolj tendenca in ne resničnost

24. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Zahteve zagovornikov neoliberalizma v izobraževalnih politikah Financiranja zasebnih šol Večji vpliv staršev na določanje šolskega kurikula in ciljev vzgoje in izobraževanja Povezovanje izobraževanja s podjetji

25. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Vpliv neoliberalizma na mednarodne organizacije (Svetovnabanka, OECD in EU) - V izobraževanju in usposabljanju vidijo orodje v službi gospodarstva oziroma podjetji. Zato želijo: 1. razširiti managersko logiko iz podjetji na vodenje izobraževalne ustanove in 2. vcepiti učencem podjetniškega duha. - Njihova priporočila in analize pa prispevajo k oblikovanju enotnega globalnega trga izobraževanja.

26. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Posledice neoliberalizma v izobraževalnih politikah Država se po eni strani odpove izrabljanju državnih šol v indoktrinacijske namene, to je vcepljenju otrokom takega ali drugačnega svetovnega nazora. Po drugi strani pa se omogoči ustanavljanje in obiskovanje zasebnih šol, ki jih starši lahko svobodno izberejo v skladu s svojimi prepričanji.

27. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO • Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije • Premik k konceptu človeškega (ekonomskega) kapitala • Pojav gospodarstva, ki temelji na znanju. Znanje je zasebna dobrina in bistvena sestavina ekonomskega uspeha. Človeška inteligenca, ki se je razvila z vzgojo in izobraževanjem in se povečuje z ustreznimi kompetencami, velja za primaren ekonomski vir razvoja.

28. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 2. Odmik od izobraževanja kot javnega dobrega Bolj kot se uveljavljajo neoliberalni pogledi na izobraževanje, bolj je postavljeno izobraževanje kot javna dobrina postavljena pod vprašaj. Če pa izobraževanje ni javno dobro, ampak je zasebna dobrina, pa ga, kakor vsako drugo blago, zagotavlja trg in je posredovanje države nepotrebno.

29. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 3. Finančna odvisnost šol Glede na pričakovane dobičke mora biti financiranje razdeljeno med državo, podjetja in posameznike. Če država prevzame del stroškov za vzgojo in izobraževanje, mora tudi ustvariti pogoje, da posamezniki izbirajo in prevzamejo stroške, ki jim upravičeno pripadajo.

30. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 4. Izobraževanje kot trg posameznikov in podjetij Šolska dejavnost je kraj kjer se artikulirata dva trga, ki ju mora zadovoljiti ponudba šolskega sistema. Na eni strani je trg posameznikov, ki zahtevajo rentabilno izobrazbo in na drugi strani trg podjetji, ki zahtevajo kompetence. Znanje ima le če ekonomsko vrednost, ki jo predstavlja človeški kapital. Tako postane izobrazba blago, človek pa predstavlja zaposleno delovno silo.

31. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 4. Znanje kot ekonomska vrednost Naloga šole je torej formiranje posameznika kot kapitalista, lastnika osebnega kapitala, ki hodi v šolo, da bi akumuliral človeški kapital. Bistvene značilnosti takega posameznika je, da so vodilo in motivi njegovega ravnanja predvsem osebni interesi-osebna korist in zadovoljstvo.

32. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 4. Znanje kot ekonomska vrednost Pojmovanje znanja in izobraževanja kot zasebne dobrine ima dve negativni posledici: - zanemarjanje funkcije posredovana dediščine preko prenašanja vrednost, znanj, simbolov z generacije na generacijo - podcenjevanje politične funkcije šole-pomen, ki ga ima javna šola kot privilegirano mesto formiranja naroda, razsvetljenih državljanov in izobražene javnosti

33. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 5. Socialna in etična segregacija Dobra izobrazba postaja rentabilna investicija in bistven dejavnik za družbeni vzpon. Povpraševanje po dobri izobrazbi je vse večje, zato se kot na konkurenčnem trgu pojavlja tekmovanje med samimi ponudniki in kupci najboljših storitev. Družine se spuščajo v boj, da bi svoje otroke spravile v najboljše šole.

34. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 6. Spremenjena funkcija šole Koncepcija izobraževanja je tako liberalna kot utilitaristična. -Liberalna ker ponuja trg kot model, ki naj ga bi šola posnemala. šolo spreminja v podjetje na trgu in pojmuje vzgojno-izobraževalni odnos kot odnos med ponudbo in povpraševanjem. - Utilitaristična pa je zato, ker pojmuje šolo kot orodje, ki služi posameznikovim osebnim interesom.

35. KRITIČNI POGLEDI NA IZOBRAŽEVALNO POLITIKO Neposreden odraz neoliberalizma v izobraževalnih politikah Evropske unije 6. Spremenjena funkcija šole Cilj šole je v tem, da daje posamezniku znanja in kompetence, ki mu omogočajo pridobiti ustrezen družbeni položaj in ustrezno plačo. Najpomembnejši razlog za obstoj šole je v tem, da dobavlja podjetjem človeški kapital, ki ga potrebujejo.