DEPRESIJA IN ANKDSIOZNOST V SPLOŠNI AMBULANTI

1. DEPRESIJA IN ANKDSIOZNOSTV SPLOŠNI AMBULANTI Janko Kersnik, ZP Kranjska Gora, ZD Jesenice

2. Problem duševnih motenj • duševne motnje so pogoste • pogosto se kažejo pretežno s telesnimi znaki in občutji • somatizacija zavzema 20 % vseh prvih posvetov v družinski medicini • številni bolniki niso prepoznani • številni bolniki niso ustrezno zdravljeni • visoka stopnja samomorilnosti • velik del depresivnih in anksioznih bolnikov je možno zdraviti v splošni ambulanti

3. Pogostnost anksioznosti in depresije • v zadnjih 12 mesecih 17 % epizoda tesnobe, 11 % epizoda depresije • 2/3 ljudi, ki iščejo zdravniško pomoč zaradi katerega koli razloga, ima ali ima obenem še določeno stopnjo duševnih težav • v družinski medicini ima okoli 40 % bolnikov klinično razpoznavne duševne motnje • tesnoba in depresija se pogosto prepletata

4. 200 z znano depresijo (120 žensk in 80 moških) 100 še nediagnosticiranih 500 stikov zaradi depresije 25 bolnikov z distimijo 25 s ponavljajočo blago depresijo 12 s težko depresijo 2 hospitalizirna zaradi depresije 1 samomor/ 5 let Problem duševnih motenj - pri 2000 bolnikih lahko pričakujemo

5. Znaki anksioznosti in depresije 1/2 • 49,4% vprašanih 5 ali več točk (od 14) • 51,5% žensk v primerjavi 45,5% moških doseglo 5 ali več točk, p=0,02 • v starostni skupini pod 45 let imajo ženske 30% večjo verjetnost prisotnosti 5 ali več točk (C.I. 1,09 - 1,54; p=0,003)

6. Znaki anksioznosti in depresije 2/2 • Z nižjo izobrazbeno ravnijo in prisotnostjo kronične bolezni narašča število točk (p<0,001). • Bolniki, ki so imeli v preteklem letu psihične težave, so imel 2,42-krat večjo verjetnost prisotnosti znakov anksioznosti in depresije (C.I. 2,15 - 2,73; p<0,001).

7. Več znakov anksioznosti in depresije • ženski spol, • nižja starost, • večje število obiskov v splošni ambulanti v preteklem letu, • manjše število hišnih obiskov osebnega zdravnika, • manj hišnih obiskov dežurnega zdravnika, • nižja ocena zdravstvenega stanja • nižja ocena funkcionalnega stanja.

8. Primer • 50-letnabolnica - pred eno uro nenadoma začelo močno stiskati v prsih, da lovi zrak in ne more na noge. • Zdravnik je ocenil, da gre za panični napad. • Takojšen obisk. • Ob prihodu zdravnika se je grabila za prsi, hiperventilirala in bila močno zaskrbljena. • Pustil jo je govoriti o svojih težavah… • Jemlje antidepresiv.

9. Kako naprej? • Bolniki želijo dobiti odgovore na tri bistvena vprašanja: • Ali je to, kar imajo resno? • Kakšno bolezen imajo? • Ali je ozdravljivo?

10. Napačno, z izogibanjem • potrdi bolnikovo domnevo o telesnem značaju težav, • ponudi mu zdravilo za 'srce in živce' hkrati in s tem zamaskira bistvo problema, • odloži problem na ramena drugega (psihiatra ali drugega specialista).

11. Kako naprej? • odkriti duševno motnjo med množico vsakovrstnih bolnikovih pritožb • prepoznati, kdaj telesni znaki in občutja odslikavajo duševne težave • ustrezno ukrepati – SSRI učinkovita zdravila tudi za zdravljenje tesnobe

12. Pri delu ne bo pozabil nase in na svoje bližnje.