1 / 66

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. Javna razsvetljava: - pregled osnovnih zahtev - varčna raba energije - sodobni pristopi k zmanjševanju porabe energije. JAVNA RAZSVETLJAVA. Z unanja razsvetljava je nastala namensk o – iz potrebe

justine-roy
Download Presentation

Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d.

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. Javna razsvetljava: - pregled osnovnih zahtev - varčna raba energije - sodobni pristopi k zmanjševanju porabe energije

  2. JAVNA RAZSVETLJAVA Zunanjarazsvetljavaje nastala namensko – iz potrebe namenzunanjerazsvetljave je izboljšanjevidljivosti in /ali pa estetike denarne in nedenarnekoristirazsvetljave

  3. JAVNA RAZSVETLJAVA - Zagotavljanje varnosti oseb in premoženja - Zagotavljanje varnosti v prometu - Oblikovanje celostne nočne podobe mest in naselij

  4. Pariz • absolutistični vladar je želel nadzor nad ljudstvom tudi v nočnem času • 1461 izda Luis XI. uredbo o obveznem izobešanju lantern • razsvetljava zaradi režima nepriljubljena • 1667 zametki centralno organizirane javne razsvetljave

  5. LONDON • razsvetljava iz razloga zagotavljanja varnosti • izobešanje lantern ob zimskih praznikih • od 1415 obvezno v zimskem času • razsvetljava med ljudmi dobro sprejeta

  6. LJUBLJANA • osamljene oljne luči leta 1751 • 1797 oddajo prižiganje v zakup • 1864 svetilke na petrolej • od 1860 uvajanje plinske razsvetljave

  7. 20. STOLETJE –RAZVOJ MOTORNEGA PROMETA - RAZSVETLJAVA DO ZAČETKA 20. STOLETJA NAMENJENA IZKLJUČNO OSEBNI VARNOSTI - NOVE ZAHTEVE Z RAZVOJEM MOTORNEGA PROMETA

  8. PREDPISI IN STANDARDI s področja javne razsvetljave - SIST EN 13201 CESTNA RAZSVETLJAVA ( Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava) • UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA OKOLJA • UREDBA KOMISIJE (ES) ŠT. 245/2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2005/32/ES v zvezi za zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk…, visokointenzivnostnih sijalk in svetilk za delovanje le teh

  9. SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA 1.del: Izbor razredov za razsvetljavo (tehnično poročilo) 2. del: Zahtevane lastnosti 3. del: Metode za izračun 4. del: Meritve v cestni razsvetljavi

  10. SIST EN 13 201 CESTNA RAZSVETLJAVA • SVETLOBNOTEHNIČNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE RAZREDE CEST IN ULIC, KI OMOGOČAJO USTREZNE VIDNE RAZMERE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI: • CESTE ZA MOTORNI PROMET – SKUPINA ME in CE • ULICE IN PEŠČEVE POVRŠINE – SKUPINA S

  11. KONCEPT SVETLOSTI

  12. 1.RAZISKAVE O VPLIVU RAZSVETLJAVE NA VIDNOST OVIR (Waldram, 1920 -)

  13. CESTE ZA MOTORNI PROMET - KONCEPT SVETLOSTI

  14. ENAKOMERNOST SVETLOSTI • vzdolžna enakomernost svetlosti Ul= Lmin/Lmaks • splošna enakomernost svetlosti Uo = Lmin/Lsr

  15. OMEJITEV BLEŠČANJA

  16. ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA MOTORNI PROMET • Zagotavljanje visoke horizontalne osvetljenosti. • Dobra splošna in vzdolžna enakomernost osvetljenosti in svetlosti • Velike višine montaže svetilk (8 –12 m ) • Razmeroma nizke zahteve glede barvnega videza

  17. RAZSVETLJAVA ZA PEŠCE in POČASNI PROMET – SKUPINA S

  18. Za pešce je pomembno razpoznavanje obrazov in ovir, pomembna je vertikalna in polcilindrična osvetljenost

  19. OBČUTEK VARNOSTI

  20. RAZSVETLJAVA IN NEVARNOST KRIMINALNIH DEJANJ

  21. Dobra razsvetljava ima po mnenju prebivalcev največji pomen za zmanjšanje kriminala

  22. VODORAVNA OSVETLJENOST IN RAZPOZNAVANJE OBRAZOV

  23. KRITERIJ VODORAVNE OSVETLJENOSTI NI ZADOSTEN

  24. REŠITEV SKLADNA Z UREDBO MOŽNA LE OB POVEČANJU PORABE ENERGIJE

  25. ZAHTEVE ZA RAZSVETLJAVO ZA PEŠCE in POČASNI PROMET • Povprečna vodoravna osvetljenost • Enakomernost vodoravne osvetljenosti (nižje zahteve kot pri motornem prometu) • Vertikalna/polcilindrična osvetljenost • Manjše zahteve glede enakomernosti • Večje zahteve glede barvnega videza • Nižje višine montaže

  26. RAZSVETLJAVA IN OBLIKOVANJE MESTNEGA PROSTORA

  27. TUDI PREUREJENA SVETILKA V SLOVENIJI NI DOVOLJENA • PRIMER SVETILKE – OLD QUEEN S STREET, LONDON

  28. NOČNA PODOBA MESTA

  29. LJUBLJANA ?

  30. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (ur. list RS 81/2007) Poseganje v zahteve za: • javno razsvetljavo (osebna varnost, varnost prometa in premoženja) • ustvarjanje celostne nočne podobe mesta • zahteve za osvetljevanje športnih površin

  31. 4. člen – DOVOLJENA SAMO RAZSVETLJAVA Z “OKOLJU PRIJAZNIMI SVETILKAMI” – ZELO OMEJENA MOŽNOST IZBIRE SVETILK • USTREZA SAMO SVETILKA Z RAVNIM STEKLOM USMERJENA VZPOREDNO Z VODORAVNICO • V ENERGETSKEM SMISLU NI NAJBOLJ VARČNA!

  32. Uredba – ULOR = 0%ustreza le svetilka na levi

  33. ODBOJ SVETLOBE V SVETILKI Z RAVNIM STEKLOM

  34. SVETILKA Z RAHLO IZBOČENIM STEKLOM

  35. Rezultati francoske študijeA-globoka kapaB-ravno steklo, ULR=0%C-rahlo ukrivljeno steklo, ULR=1%

  36. UREDBA KOMISIJE (ES) 245/2009NAJVIŠJA PRIORITETA – VARNOST IN ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE

  37. UREDBA - POZITIVNO • SPODBUJA OBNOVE JAVNE RAZSVETLJAVE • PRISPEVA K ZMANJŠANJU SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA

  38. UREDBA - POMANJKLJIVOSTI • NI USKLAJENA Z EVROPSKO ZAKONODAJO IN PRAKSO • NAPAČNO POVEZOVANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN VSEH VRST SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA • NAPAČNA MERILA ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST • NE DOVOLJUJE ENERGETSKO OPTIMALNIH IN TEHNOLOŠKO NAPREDNIH REŠITEV • VSEBUJE VRSTO TEHNIČNIH NESMISLOV • NEGIRA KULTURNO DEDIŠČINO

  39. PRIORITETE EVROPSKE ZAKONODAJE Osebna varnost Poraba energije Zaščita okolja

  40. MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJEIN STROŠKOV ZA JAVNO RAZSVETLJAVO Optimizacija svetlobnotehničnih rešitev in uporabljene opreme Uporaba novih tehnoloških rešitev Uvedba pametne prilagodljive razsvetljave in sistemov daljinskega vodenja

  41. OPTIMIZACIJA SVETLOBNO-TEHNIČNIH REŠITEVIN UPORABLJENE OPREME • Prilagoditev nivojev svetlosti/osvetljenosti • Izbira ustreznih svetlobnotehničnih karakteristik opreme in zamenjava svetilk • Uporaba elektronskih predspojnih naprav in možnosti dvostopenjskega krmiljenja

  42. NE OSVETLJUJ PREVEČ PO NEPOTREBNEM • PRAVILNA DOLOČITEV PROMETNE SITUACIJE • USTREZNA IZBIRA SVETLOBNOTEHNIČNEGA RAZREDA • SKRBNO DIMENZIONIRANJE NAPRAV in izbira kvalitetne opreme • KVALITETNO IN REDNO VZDRŽEVANJE

  43. PRIMER NEDOPUSTNE PREUREDITVE RAZSVETLJAVE

  44. Sposobnost zaznavanja (Revealing Power - RP) v odvisnosti od svetlobnotehničnih parametrov(Van Bommel 1979)

  45. PRIMER SKRBNE TEHNIČNO KOREKTNE OBNOVE

  46. UPORABA NOVIH TEHNOLOŠKIH REŠITEV

  47. LED svetilke - 117lm/W podatki o hladni LED diodi Tj = 25stopinj, CCT=6500K, bining z največjim svetlobnim tokom • 94lm/W (-20%) korekcija za barvo svetlobe topla bela oz. nevtralna bela - 75lm/W (-20%) korekcija zaradi segrevanja T=45 stopinj • 68lm/W (-10%) korekcija glede na normalni/povprečni bining • 61lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v optiki (transmisija...) • 55lm/W (10-20%) korekcija zaradi izgub v napajalniku

  48. POTREBNO JE UPOŠTEVATI PODATKE O CELOTNI SVETILKI • Končni rezultat 40-60lm/W – edini merodajni podatek je podatek, o celotni svetilki pri podani barvni temperaturi in temperaturi okolice 25 stopinj

  49. Prednosti LED svetilk - Dolga življenska doba - manjši stroški vzdrževanja - vse večji izkoristki - takojšen zagon - možnost regulacije (v reduciranem režimu večji izkoristki) - celoten barvni spekter -možnost dinamičnega spreminajnja barv

  50. LED svetilke - ostale prednosti velika možnost oblikovanja svetil odpornost na vibracije -ne vsebujejo živega srebra ne sevajo v UV in IR spektru svetlobe

More Related