380 likes | 914 Views
TEORIJA ZALOG. EOQ model in njegove izpeljanke. Ljubljana, 5.5.2008. Teorija zalog. Splošno o zalogah Deterministični model ekonomične količine naročila (EOQ) EOQ v primeru nezaloženosti EOQ s količinskimi popusti Senzitivostna analiza Dinamični modeli EOQ in stohastičnost.
E N D
TEORIJA ZALOG EOQ model in njegove izpeljanke Ljubljana, 5.5.2008
Teorija zalog • Splošno o zalogah • Deterministični model ekonomične količine naročila (EOQ) • EOQ v primeru nezaloženosti • EOQ s količinskimi popusti • Senzitivostna analiza • Dinamični modeli • EOQ in stohastičnost
1. Dva vidika ekonomičnega ravnanja z zalogami • Skladišče mora razpolagati z vsem potrebnim blagom v vsakem trenutku, da lahko zadovolji povpraševanju. Iz te zahteve izhaja težnja po čim večjem obsegu zalog v skladišču. To še posebej velja, če povpraševanje ni natančno poznano. • Zaloge povzročajo stroške, zato mora biti njihov obseg čim manjši. ...Kje je optimum???
Vrste zalog (ena izmed delitev) • Zaloge vhodnih materialov • Zaloge nedokončane proizvodnje (v procesu ali priročnih skladiščih) • Zaloge končnih proizvodov
Stroški zalog • Nabavni stroški (purchasing costs) • Stroški naročanja (ordering costs) • zagonski - pri proizvodni logistiki • manipulativni stroški - pri distribucijski logistiki • Stroški vzdrževanja zalog (holding costs) • Stroški nezaloženosti ali presežnega povpraševanja (shortage costs)
Metodologije planiranja, upravljanja in nadzora nad stanjem zalog • Neodvisno povpraševanje: povpraševanje po dokončanih proizvodih s strani subjektov izven podjetja, je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje (EOQ in izpeljanke, kontinuirano/periodično spremljanje zalog, itd) • Odvisno povpraševanje • MRP – Material Requirements Planning (in nadgradnje, MRP II, ERP) • JIT – Just in time (in variante tehnične izvedbe: KANBAN, POLCA, itd) Z vidika predvidljivosti: • Deterministično povpraševanje • Stohastično povpraševanje
ABC sistem klasifikacije zalog • A skupina: 5-20% vseh zalog predstavlja 55-65% letne vrednosti zalog • B skupina: 20-30% vseh zalog predstavlja 20-40$ letne vrednosti zalog • C skupina: 50-75% vseh zalog predstavlja 5-25% letne vrednosti zalog Osredotočimo se na optimizacijo skupine A
2. Deterministični model ekonomične količine naročila (EOQ) • Leto 1913 • Ford Whitman Harris Velja za začetek razvoja teorije zalog
EOQ predpostavke • Povpraševanje je enakomerno in deterministično. • Kadar je sproženo naročilo v velikosti q, se pojavijo stroški naročila K. • Dobavni odlog za posamezno naročilo je enak nič, oziroma nam je poznan z gotovostjo. • Nezaloženost s proizvodi ni dovoljena. • Strošek vzdrževanja enote proizvoda v zalogah na časovno enoto (leto) je enak h. • Pregledovanje zalog je sprotno.
Izpeljava osnovne EOQ • TC: celotni letni stroški • K: strošek posameznega naročila • h: (letni) strošek vzdrževanja enote zaloge • a: (letno) povpraševanje po proizvodu • c: cena proizvoda • Q*: optimalna količina naročila • t*: čas do naslednjega naročila zaloge
Kje je torej optimum? • Iščemo minimum celotnih stroškov obdobja (leta): • Pri optimalni rešitvi je odvod celotnih stroškov po količini enak 0:
Kje je torej optimum? • Optimalna količina naročanja je torej: • Izračunamo lahko tudi časovne intervale med naročili (periodičnega naročanja):
3. EOQ predpostavke • Povpraševanje je enakomerno in deterministično. • Kadar je sproženo naročilo v velikosti q, se pojavijo stroški naročila K. • Dobavni odlog za posamezno naročilo je enak nič, oziroma nam je poznan z gotovostjo. • Nezaloženost s proizvodi ni dovoljena. • Strošek vzdrževanja enote proizvoda v zalogah na časovno enoti (leto) je enak h. • Pregledovanje zalog je sprotno.
Izpeljava EOQ ob dovoljeni nezaloženosti • p: strošek enote zaloge v času primankljaja. • S: nivo zaloge v trenutku, ko se doda novo naročena količina zaloge Q. • Q – S: količina nezaloženosti v trenutku pred novim naročilom.
Kje je torej optimum? • Optimalna količina naročanja je torej: • Optimalna količina zaloge pa: • Časovni interval med naročili:
4. Količinski popusti in EOQ • Osnovni EOQ model je izpeljan na osnovi konstantne cene • V realnosti je pogosta praksa, da se cena na enoto proizvoda z večanjem naročene količine znižuje
Algoritem reševanja (količinski popusti) • Izračunamo Q* za vsak cj • Za vsak cj, kjer je izračunana Qj* znotraj območja količinskega popusta, izračunamo pripadajoče TCj • Za vsak cj, kjer izračunana Qj* ni znotraj območja količinskega popusta, izračunamo pripadajoče TCj na podlagi Qj: Qj je meja območja količinskega popusta, ki je najbližje Qj* • Primerjamo vse TCj – optimum je v tistem j-ju, ko je TCj najnižji
5. Senzitivnostna analiza • Vprašanje: kako sprememba optimalne količine naročila Q* vpliva na rast stroškov?
Senzitivnostna analiza • Iz formule za skupne stroške izpeljemo formulo za optimalne skupne stroške:
Ugotovitve? • Sedaj lahko opazujemo, za koliko se spreminjajo skupni stroški pri prehodu iz stanja TC* v TC • Npr: če je količina naročila za polovico manjša od optimalne ali dvakrat večja od optimalne (Q/Q* = 1/2 ali 2), potem se skupni stroški povečajo za 25 %.
6. EOQ predpostavke • Povpraševanje je enakomerno in deterministično. • Kadar je sproženo naročilo v velikosti q, se pojavijo stroški naročila K. • Dobavni odlog za posamezno naročilo je enak nič, oziroma nam je poznan z gotovostjo. • Nezaloženost s proizvodi ni dovoljena. • Strošek vzdrževanja enote proizvoda v zalogah na časovno enoti (leto) je enak h. • Pregledovanje zalog je sprotno.
Kaj v takšnem primeru? • Dinamično programiranje, Wagner-Whitinov algoritem, Silver-meal hevristika, linearno programiranje...
7. EOQ v pogojih stohastičnega povpraševanja (r, q)-model • Povpraševanje je enakomerno in deterministično. • Kadar je sproženo naročilo v velikosti q, se pojavijo stroški naročila K. • Dobavni odlog za posamezno naročilo je enak nič, oziroma nam je poznan z gotovostjo. • Nezaloženost s proizvodi ni dovoljena. • Strošek vzdrževanja enote proizvoda v zalogah na časovno enoti (leto) je enak h. • Pregledovanje zalog je sprotno.
Nepredvidljivo povpraševanje • K: strošek posameznega naročila • h: (letni) strošek vzdrževanja enote zaloge • p: strošek enote zaloge v času primankljaja • L: čas od naročila do prispetja zaloge, dobavni rok (lead time) – lahko vnaprej znan, ali pa naključna spremenljivka • a: letno povpraševanje, ki je sedaj naključna spremenljivka, s sredino E(a) in standardnim odklonom σa Iščemo: • Q* - optimalno količino naročila • r - točko ponovnega naročila (reorder point)
Kje je optimum? • Vpeljemo X - naključna spremenljivka, ki predstavlja povpraševanje tekom L (lead time) • E(X) = L * E(a) • σX = σa *
Kje je optimum? • Izračunamo Q* po EOQ formuli, kjer namesto znanega povpraševanja a vzamemo sredino: • Izračunamo verjetnost, da pride do nezaloženosti znotraj L (lead time-a)
Posledice • Zelo nizek h (ki se približuje k 0) ali relativno visok p glede na h približujeta verjetnost nezaloženosti P proti 0 • Varnostna zaloga = r - E(X)