220 likes | 454 Views
Fakulteta za upravo. Ekonomika javnega sektorja. JAVNI SEKTOR IN EU (2). Finančna perspektiva Evropske unije. finančna perspektiva (FP) pomeni dogovor o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov Evropske unije za večletna obdobja
E N D
Fakulteta za upravo Ekonomika javnega sektorja JAVNI SEKTOR IN EU (2)
Finančna perspektiva Evropske unije • finančna perspektiva (FP) pomeni dogovor o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov Evropske unije za večletna obdobja • določa temeljni okvir za evropske politike v naslednjih letih • močno vpliva na razvoj Evropske unije, njenih politik in na položaj Slovenije v njej
Izzivi Evropske unije (1) Finančni izzivi – prihodkovna stran FP • Obseg – 1,045 % BND • Viri – predvsem na osnovi BND • Pravičnost prerazdelitve – splošni korekcijski mehanizem in britanski rabat
Izzivi Evropske unije (2) Vsebinski izzivi – izdatkovna stran FP • Rast – Lizbonska strategija • Konvergenca – kohezijska politika • Sektorske politike – reforma skupne kmetijske politike • Politična moč v svetu – skupna zunanja, obrambna in varnostna politika
Finančna perspektiva 2007-2013Prednostne naloge • Trajnostna rast • 1. a Konkurenčnost za rast in zaposlenost • Raziskave in razvoj • Konkurenčnost in inovacije • Izobraževanje in usposabljanje • Transevropska omrežja (TEN – promet, energija in telekomunikacije) • Socialna politika in drugo • 1. b Kohezija za rast in zaposlenost • Konvergenca najmanj razvitih regij in držav • Regionalna konkurenčnost izven najmanj razvitih regij • Evropsko teritorialno sodelovanje
Finančna perspektiva 2007-2013Prednostne naloge • Ohranjanje in upravljanje naravnih virov • Neposredna plačila in tržni ukrepi (prvi steber SKP) • Razvoj podeželja (drugi steber SKP) • Ribištvo • Okolje • Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica • Zaščita osnovnih pravic in prostega pretoka ljudi • Boj proti kriminalu • Zagotavljanje zaščite potrošnikov • Evropska kultura in državljanstvo
Finančna perspektiva 2007-2013Prednostne naloge • Zunanje politike: EU kot globalni partner • Sosedsko partnerstvo – predpristopna pomoč in strategija do držav ob zunanjih mejah EU • Razvojno partnerstvo – pomoč državam v razvoju • Globalno partnerstvo – humanitarna pomoč, misije ohranjanja miru, človekove pravice v svetu • Administracija
Finančna perspektiva 2007-2013Predlog Komisije in Medinstitucionalni dogovor
Proračun EU • Postopek sprejema: Osnutek predloga proračuna (EK) Potrditev predloga (Svet EU) Prvo branje + Dopolnitve predloga (EP) Poprava predloga (Svet EU) Drugo branje + Sprejetje/zavrnitev proračuna (EP)
PRORAČUN EU Postopek sprejema: Osnutek predloga proračuna (EK) Potrditev predloga (Svet EU) Sprejem/zavrnitev proračuna (EP) Dopolnitve predloga (EP) Poprava predloga (Svet EU) Sprejetje/zavrnitev proračuna (EP)
IZBRANE POLITIKE EU • PRORAČUN EU • a) Prihodki prihodki iz skupne carinske stopnje in ostalih zunanjetrgovinskih pristojbin, kmetijski prelevmani, premije in ostale pristojbine, ki jih EU zbere preko zaščitnega sistema skupne kmetijske politike, deleži v prilivih od DDV vsake članice, deleži BNP držav članic, ki je določen na osnovi razvitosti in zmožnosti države članice.
TABELA 1: PRIHODKI EU LETA 2007 Vir: Evropska komisija, 2007.
IZBRANE POLITIKE EU • PRORAČUN EU • b) Odhodki • obvezni • izhajajo iz podpisanih sporazumov in sekundarnih pravnih virov • potrjuje jih Svet EU • neobvezni • usmerjajo se v izvajanje posameznih politik EU • glavno vlogo odločanja ima Evropski parlament
TABELA 2: ODHODKI EU LETA 2007 (vir: Evropska komisija, 2007)
Vplačila in izplačila v proračun EU (2006) Vir: Eurostat 2007
PRORAČUN EU in SLOVENIJA • potrebno izboljšanje usposobljenosti za črpanje sredstev EU • sodobna zakonodaja (npr. ZJF), večletno in programsko načrtovanje proračuna • s pavšalnimi plačili pričakovala: +85 mio. € neto finančna pozicija Slovenije (na letni ravni 2004 - 2006) • v novi finančni perspektivi (2007-2013) bo Slovenija prispevala v EU proračun okoli 2,5 mia €, prejela pa okoli 4,5 mia €
Predvideni in dejanski neto finančni položaj Slovenije v EU v obdobju 2004–2006 (v milijonih evrov, tekoče cene)
Money-go-round? • Zakaj EU troši milijarde EUR za bogate države? • Več kot 1/3 EU proračuna (350 mia EUR) namenjenega kohezijski politiki (v 7. letih tekoče finančne perspektive) • Stare članice (vključno z evroskeptiki) se pritožujejo zaradi velikih finančnih transferov v revnejše članice (pozabljajo pa na vidik odpiranja novih trgov in manjših migracijskih tokov) • Problem tudi: velik del denarja EU gre v bogatejše države EU (jug Italije, vzhod Nemčije) • Kohezijska sredstva omogočila nastanek enotnega trga – ni potrebno “podkupovati”prebivalstva (sploh bogatejših držav) z oznakami (zastave, napisi...), da sprejmejo koristi EU Vir: Money-go-round, The Economist, Jul. 2007.