Nepravdno pravo – postopki iz premoženjskih razmerij 2.11.2009

1. Nepravdno pravo – postopki iz premoženjskih razmerij2.11.2009 dr. Andrej Ekart

2. Postopki iz premoženjskih razmerjih – stvarnopravni postopki • ureditev razmerij med solastniki; • delitev solastnine in skupne lastnine; • postopek za ureditev mej - mejni spor; • postopek za dovolitev nujne poti.

3. Upravljanje solastnine (67 SPZ) 1. posli rednega upravljanja - soglasje večine, subsidiarno nepravdni postopek na predlog enega, če je posel nujen 2. posli izrednega upravljanja - soglasje vseh (izjema po 29 SZ-1 – soglasje 3/4), subsidiarno nepravdni postopek (predlog ½ solastnikov) • razpolaganje s stvarjo (odtujitev stvari, zakup, bremena) • način rabe (sprememba namembnosti, dograditev, preureditev) • določitev upravitelja (drugače po 25 SZ-1 – redno upravljanje)

4. Nepravdni postopek (112-117 ZNP) • na predlog (enega ali polovice) • pristojnost: okrajno sodišče po legi nepremičnine • obvezen narok • možnost izdaje začasne odredbe • stroški postopka se razdelijo glede na solastniške deleže • s sklepom o načinu upravljanja odloči sodišče tudi o tem, v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške uporabe • možnost postavitve skrbnika za poseben primer (67/6 SPZ, 215 ZZZDR) • smiselna uporaba v nepravdnih postopkih v zvezi z upravljanjem s skupno in etažno lastnino

5. Primer: • A, B, C in D so solastniki hiše X s 25% deležem. Za obvarovanje hiše pred propadom bi bilo nujno izvesti obsežna popravila - hišo bi bilo treba v celoti obnoviti. A, B in C so se z investicijo strinjali, D pa ni soglašal. A je zato v nepravdnem postopku vložil predlog, da naj sodišče odloči o spornem posegu. Kaj bo storilo sodišče?

6. Primer: • A, B in C so solastniki poslovnega prostora s po 33% deležem. AIi je za oddajo prostorov v najem potrebno soglasje vseh ali zgolj večine? Ali bi v primeru, če je pogodba že sklenjena, lahko A in B brez soglasja C-ja dosegla odpoved najemne pogodbe?

7. delitev stvari (70 SPZ) • sporazum vseh, subsidiarno nepravdni postopek • primarno naravna, subsidiarno civilna delitev • Izplačilo solastnikov in prevzem stvari – pridobitev last. pravice s sodno odločbo • Zakonita zastavna pravica ostalih solastnikov • Jamčevanje za napake in zavarovanja (71 SPZ)

8. Primer: • A je predlagal, naj sodišče v postopku za ureditev razmerij med solastniki, uporabo spornega avtomobila, ki je v solastnini po enakih deležih, uredi tako, da jo on izključno lahko uporablja 3 dni / teden in drugi solastnik (B) 4 dni / teden, naslednji teden pa obratno. B ni predlagal nič. Ali lahko sodišče uredi razmerje glede uporabe tako, da A izključno uporablja stvar pol meseca, B pa drugo polovico meseca?

9. VSM sklep I Cp 563/2008, pritožba po poteku roka - fizična delitev nepremičnine, Pavla Šklander • Sodišče prve stopnje je s sklepom opravilo fizično delitev nepremičnine, zoper katerega se v pritožbenem roku ni pritožil nihče. Po pravnomočnosti se ena izmed solastnic pritožuje na način delitve in predlaga drugačno delitev. Ali je takšna prepozna pritožba dovoljena?

10. Primer: delitve skupne lastnine v nepravdnem postopka • (bivša) žena uveljavlja, da je njen delež na skupnem premoženju 60%, njen mož pa uveljavlja, da je njegov delež 60% • žena uveljavlja, da je vikend v Bohinju skupna lastnina, mož pa uveljavlja, da je bil pridobljen iz sredstev njegovega posebnega premoženja • žena predlaga, da se skupna lastnina deli tako, da ona dobi stanovanje v Ljubljani, mož pa vikend v Bohinju, mož pa predlaga obratno rešitev

11. Nepravdni postopek (118-126 ZNP) • spor o predmetu delitve (npr. potek meje, kaj vse spada v skupno premoženj) in velikosti deležev – predhodno vprašanje, ki se rešuje v pravdnem postopku; • predlog enega od solastnikov (vendar ne ob nepravem času) • obvezen narok • naravna delitev: potencialna ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti • civilna delitev: prodaja stvari v postopku za cenitev in prodajo stvari po ZNP (na predlog vseh) ali po določbah ZIZ (na predlog enega) • stroške postopka nosijo solastniki v skladu s svojimi deleži

12. Etažna lastnina = solastnina na skupnih delih stavbe in samostojna lastnina na posebnih delih stavbe • nastanek na podlagi sodne odločbe v nepravdnem postopku (110 SPZ) • izredno upravljanje (predlog na ½ solastnikov, 117 SPZ) • sprememba pogodbe o medsebojnih razmerjih (117) • določitev upravnika (na predlog enega solastnika, 118) • vstop posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljšave na skupnih delih – dovolitev solastnika, subsidiarno sklep sodišča (predlog upravnika ali ostalih solastnikov, 121 SPZ) • določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih (270 SPZ)

13. Ostali nepravdni postopki po SPZ • Gradnja čez mejo nepremičnine (47 SPZ): sklep sodišča: rušenje zgradbe in vzpostavitev prvotnega stanja ali določitev primerne odškodnine in nove meje. • Večkratna zastavitev premičnine (176 SPZ): sporazum zastavnih upnikov o prodaji, subsidiarno sklep sodišča. • Zakonita stavbna pravica (271 SPZ): pogodba o medsebojnih razmerjih ali sklep sodišča

14. Nepravdni postopki po SZ-1:Postopki za ureditev razmerij med etažnimi lastniki • Redno upravljanje: ½ večina • nujen posel rednega upravljanja (predlog enega solastnika, subsididarno upravnika, 28 SZ-1) • posli izrednega upravljanja ¾ večina (nepravdni postopek: 1/2 ali en solastnik, 29 SZ-1) • določitev upravnika (posel rednega upravljanja, predlog enega solastnika, 40 SZ-1) • Preveritev ustreznosti načrta vzdrževanja večstanovanjske stavbe (redno upravljanje, 26 SZ-1) • določitev solastniških deležev na skupnih delih (182) • upravljanje skupnih delov, ki služijo več večstanovanjskim stavbam (skupna kotlovnica, 23)

15. Postopki v stanovanjskih najemnih razmerjih • posegi najemnika (soglasje lastnika ali sklep sodišča, 97 SZ-1) • posegi lastnika (soglasje najemnika ali sklep sodišča, 99 SZ-1) • nekrivdni odpovedni razlogi – primernost drugega stanovanja (106 SZ-1) • sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika z enim izmed družinskih članov (109 SZ-1) • sklenitev najemne pogodbe po razvezi (110 SZ-1)

16. Mejni spor (77-80 SPZ) • urejena meja (20 ZEN): meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo.

17. postopek urejanja meje (26 ZEN) • izvaja ga geodetsko podjetje (elaborat ureditve meje), in na podlagi upravnega postopka se meja evidentira v zemljiškem katastru • uvedba postopka na zahtevo lastnika parcele (28 ZEN): priloga elaborat ureditve meje • geodetsko podjetje izvede mejno obravnavo na kraju samem • gre za natančnejšo določitev meje, ne pa za novo ureditev meje

18. Upravni postopek • ustna obravnava v upravnem postopku • odloči o zahtevi za evidentiranje urejene meje (40 ZEN): popoln elaborat ureditve meje izpolnjuje, ni zahtevana dopolnitev elaborat; mejne obravnave so se udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo  skrajšan ugotovitveni postopek. • predlagana meja = sporna meja  sodni postopek ureditve meje v 30 dneh • če sodni postopek ni sprožen, se šteje, da lastnik soglaša s predlagano mejo • urejena meja se na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki (44 ZEN)

19. Spreminjanje mejne parcele (45 ZEN) - geodetsko podjetje, elaborat • s parcelacijo = združitev parcel in delitev parcele (47 ZEN); • s komasacijo = zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele (53 ZEN); • z izravnavo meje (izogibanje prikritemu prometu z nepremičninami) = sprememba urejene meje na podlagi sporazuma lastnikov, kadar se površina manjše parcele, ne spremeni za več kakor pet odstotkov (in ne več kakor 50 m2).

20. Sodni postopek: razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom • Negatorna tožba: spor o poteku meje in spor o tem, kdo je lastnik na tem vmesnem spornem področju • Mejni spor (nepravdni postopek): če lastnika ne vesta, kako je treba potegniti mejno črto - upravni postopek ni procesna predpostavka za sprožitev mejnega spora. • Lastninska tožba kot za izredno pravno sredstvo v mejnem sporu (78 SPZ).

21. Kriteriji za odločanje v mejnem sporu, VSM sklep I Cp 1811/2008, Tomaž Kukovec • Močnejša pravica • Zadnja mirna posest • Pravična ocena

22. Primer: • A je proti B-ju vložil predlog za rešitev mejnega spora. Kot vrednost spornega predmeta je navedel 5000 EUR. A in B sta soglašala, da lahko sodišče odloči po kriteriju močnejše pravice. Vendar sodišče po kriteriju močnejše pravice ni moglo odločiti, zato je odločilo po kriteriju zadnje mirne posesti. A z odločitvijo ni bil zadovoljen. Ali lahko sproži pravdo?

23. Nepravdni postopek (131-139 ZNP) • na predlog • pristojnost po legi nepremičnine • narok na kraju samem: udeleženci, izvedenec geodetske stroke, priče • Skica, iz katere je razviden sporni mejni prostor in meja • Dopustnost poravnave? • Označitev meje z mejniki • Sklep se pošlje na GURS – izvedba v katastru • stroški postopka: v sorazmerju z dolžino meje

24. Sklep II Ips 756/93, Sara Ogrinec • V skici, ki je sestavni del sklepa o ureditvi meje, niso navedene razdalje med posameznimi točkami in tudi ne druge izmere, s katerimi bi bilo mogoče določiti mejo. Meja tudi v obrazložitvi sklepa ni natančno opisana. Ali je tak sklep zakonit?

25. Nujna pot (88-91 SPZ) • nepremičnina brez zveze (oz. zveza z nesorazmernimi stroški) z javno cesto ali javnim komunalnim omrežjem - nujnost posega • sorazmernost posega – čim manjša obremenitev služečega zemljišča • nadomestilo

26. Nepravdni postopek (140-147) • na predlog lastnika • pristojnost po legi nepremičnine • narok na kraju samem • skica • sklep: potek in način uporabe nujne poti, višina denarnega nadomestila • stroške nosi predlagatelj (postopek poteka izključno v njegovo korist) • vpis v ZK je deklaratoren

27. VSM sklep I Cp 196/2009, Ana Jevšnik • S sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek za določitev nujne poti prekinilo do pravnomočno končanega upravnega postopka pri Mestni občini P. glede bodočega prenosa poti v javno dobro. Ali je bila prekinitev postopka dopustna?

28. Primer: • V postopku za določitev nujne poti je nasprotni udeleženec (B - lastnik služečega zemljišča) ugovarjal, da predlagatelj (A) sploh ni legitimiran za postopek, saj ni lastnik gospodujočega zemljišča. • a) ali vprašanje A-jeve lastninske pravice na gospodujočem zemljišču predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku? • b) kako naj ravna sodišče, če je o A-jevi lastninski pravici že bilo odločeno v pravdi med istima strankama? • c) kako naj ravna sodišče v primeru, če A navaja, da je lastnik, in sicer, da je lastninsko pravico pridobil na podlagi priposestvovanja, B pa na to ugovarja, da dejstvo, da naj bi A imel posest zadosti časa za priposestvovanje, ne drži?