Posvet o posodabljanju izobraževalnih programov srednjega strokovnega/tehniškega izobraževanja

1. Posvet o posodabljanju izobraževalnih programov srednjega strokovnega/tehniškega izobraževanja Portorož, 11. maj 2005

2. VLOGA Gospodarske zbornice Slovenije • PRIPRAVLJA ANALIZE POTREB PO KADRIH ZA POSAMEZNA STROKOVNA PODROČJA • PRIPRAVLJA IN SODELUJE PRI PRIPRAVI POKLICNIH STANDARDOV IN KATALOGOV STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI • SODELUJE V DELOVNIH SKUPINAH PRI RAZVOJU IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV • SODELUJE V INSTITUCIJAH IN ORGANIH SOCIALNEGA PARTNERSTVA • SOUSTANOVITELJ CENTRALNE RAZVOJNE INSTITUCIJE Centra za poklicno izobraževanje • PROMOVIRA POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE • SKRBI ZA ORGANIZACIJO DUALNEGA IZOBRAŽEVANJA • KOORDINIRA PRIPRAVO STROKOVNIH VSEBIN ZA DELOVODJE IN POSLOVODJE TER IZVAJA DELOVODSKE IN POSLOVODSKE IZPITE • PRIPRAVLJA IN IZVAJA PROGRAME USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA • IZVAJA IZPITE ZA UGOTOVITEV IN POTRDITEV USPOSOBLJENOSTI PO SVOJIH PROGRAMIH • IZVAJA POSTOPKE ZA PRIDOBITEV NPK • SODELUJE V RAZLIČNIH PROJEKTIH (EQUAL, MoFS) • IZVAJA NALOGE POVEZANE Z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju in Zakonom o visokem šolstvu

3. Stališča Gospodarske zbornice Slovenije do problematike profilov na stopnji”tehnika” Odbor za izobraževalno in kadrovsko dejavnost GZS Ljubljana, 22.04.1998

4. Stališče številka 1. Profil “tehnika” se ohranja v večini panog oziroma dejavnosti svoje razpoznavno delovno področje, bodisi v okviru zahtevnejših del v operativi, bodisi kot nižji ali srednji vodstveni kader. Ponekod opravlja “tehnik” poleg operativnih nalog v proizvodnji deloma tudi vodstvene naloge. Sedanje izobraževalne programe je potrebno ustrezno spremeniti in prilagoditi poklicnim zahtevam.

5. Stališče številka 2. Glede temeljnih delovnih nalog “tehnika” obstajajo razlike od panoge do panoge. Tehnološki razvoj in spremembe v organizaciji dela povzročajo, da nekatera zahtevnejša dela v proizvodnji in pri organizaciji, vodenju ter kontroli prevzemajo kadri z višjo izobrazbo. To pa še ne pomeni, da profil “tehnika” ni več potreben, temveč se delokrog njegovih nalog spreminja, deloma tudi krči v primerjavi s preteklostjo

6. Stališče številka 3. Diplomantom tehniških šol je potrebno omogočiti prehodnost na univerzitetni študij, zlasti v svoji oziroma sorodnih strokah. Nikakor ne bi bilo dobro za nadaljnji razvoj tehniškega kadra, da bi se z uvajanjem strokovnih gimnazij ustvarila negativna selekcija in bi se predvsem slabši učenci usmerjali v tehniške šole. To bi se lahko zgodilo, če ne bi videli možnosti nadaljevanja študija na fakulteti

7. Stališča številka 4. Predstavniki združenj se zavzemajo za to, da v srednjem tehniškem oziroma strokovnem izobraževanju ostane več poti izobraževanja, ki vsaka zase ustrezajo različnim delovnim nalogam poklicnega profila. Če tehnik poleg operativnih del opravlja tudi vodstvena dela je zelo primerno izobraževanje po modelu 3+2. Če pa se zaposluje predvsem na zahtevnejših delih v proizvodnji je ustreznejša štiriletna tehniška šola. Tudi poklicni tečaj je ustrezna oblika le za nekatere poklicne profile

8. Novi izobraževalni programi Srednjega strokovnega/tehniškega izobraževanja V PRIHODNOSTI

9. IZHODIŠČA • Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentno (logično povezan) in problemsko strukturiran izobraževalni program: notranja vsebinska povezanost, prepletenost znanja in razvoj ključnih in poklicnih kompetenc, ki vodijo do celostne usposobljenosti za poklic. • Večja programska prožnost in avtonomija šol, na nacionalnem nivoju pripravljen le okvirni izobraževalni program • Modularna zgradba • Novi metodično-didaktični koncepti • Odpiranje kurikuluma: cca 20% izobraževalnega programa mora pripraviti šola v sodelovanju z reprezentativnim predstavnikom (združenje, “lokalno” gospodarstvo ).

10. HVALA ZA VAŠO POZORNOST