Družbena odgovornost

1. Družbena odgovornost Anita Hrast, univ. dipl. kom. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti www.irdo.si 1. poslovno srečanje županov, direktorjev in gospodarstvenikov Ljubljana, 19. novembra 2009, Austria Trend Hotel, Dunajska 154

2. Zakaj družbena odgovornost?

3. Zakaj DO(P)? zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO, pravi: DO(P) – ponovno po 2000, mednarodni dokumenti DO = pravica do uporabe brez pravice do zlorabe DO = žal le prostovoljna odločitev podjetij DO = nujna inovacija družbeno-ekonomskih odnosov, da bi sedanja civilizacija preživela DO – podpreti lokalno in globalno (tu predlogi za lokalno)

4. Nekaj osnovnih družbeno-ekonomskih razlogov, da je DO(P) nujna v sedanji fazi obstoja človeštva 1, ddr. MM: Kriza 2008- = vrh ledene gore (prevelika poraba naravnih virov, preveč enostranskega namesto celovitega obnašanja /odločanja)  opustiti industrijsko miselnost (= več, več, več..) Tri smeri: 1 enako naprej  propad 2 ukrepi vlad in podjetij kot 2008/9  propad 3 krepko inovirati navade + uporabiti nove namesto dosedanjih tehnologij

5. Nekaj osnovnih družbeno-ekonomskih razlogov, da je DO(P) nujna v sedanji fazi obstoja človeštva 2, ddr. MM: S sedanjimi – izjemoma uporabljenimi – tehničnimi in družbenimi pripomočki vse današnje pereče probleme človeštva lahko rešimo. – Korist lastnikov dosedanjih? Politična volja? Na oblast priti sodelovalni ljudje! Dojeti to nujo  daljnovidne ljudi poslušati! Državnemu in mednarodnemu pravu dodati nad-narodno  spoštovanje enotnosti v različnosti, ustava svetovne federacije, blaginja vseh brez revščine, bede, nepismenosti, bolezni, orožja, vojn, ohraniti naravne pogoje za življenje otrokom, vnukom

6. Nekaj osnovnih družbeno-ekonomskih razlogov, da je DO(P) nujna v sedanji fazi obstoja človeštva 3, ddr. MM: Zgledi uspešnih federacij obstajajo. Korist od prehoda na nove tehnologije dokazana. Preprečiti samovoljo in birokracijo ‘svetovne vlade’  ljudje z dolgoročnim in celovitim obnašanjem, državljani sveta z etiko soodvisnosti Specializacija nujna, a ne dovolj – interdisciplinarno ustvarjalno sodelovanje!!  družbena odgovornost, etika soodvisnosti, ustvarjanje vseh vsebinskih vrst kot smisla življenja, skrajšanje delovnega časa in podobne sestave ali pogoji blaginje v sonaravni sedanjosti, ne le bodočnosti

7. Kaj je družbena odgovornost (podjetij)?

8. Kaj je DO(P)? Družbena odgovornost podjetij ="koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki".(Commission of the European Communities (2001): Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM (2001) 366 final, Brussels) IRDO: DO - širše:• individualna DO (posameznikov),• DO organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij, vladnih organizacij),• DO poklicnih skupin,• DO naroda, države, zveze.(Jožica Knez Riedl& Matjaž Mulej, 2006)

9. KORISTI od DOP – kaj prinaša? • večji ugled in konkurenčnost podjetja, organizacije, • večje zaupanje med poslovnimi partnerji, • večjo motivacijo zaposlenih za delo, • izboljšanje odnosov s skupnostjo, • varčevanje pri skrbnem ravnanju s surovinami in materiali, • večjo privlačnost za vlagatelje kapitala, • boljši poslovni izid (nižji stroški, višji prihodki), ipd. • korist predvsem na dolgi rok, na kratek rok strošek!

10. PODROČJA DOP • Zaposleni Zadovoljstvo na delovnem mestu, zdravje in varstvo pri delu, razvoj zaposlenih ter vseživljenjsko učenje, različnost zaposlenih in enake možnosti za zaposlovanje, spoštovanje človekovih pravic, ravnovesje med delovnim in prostim časom… • Kupci in dobavitelji (trg) Spoštovanje in sodelovanje s kupci, dobavitelji kot partnerji, pravična trgovina, odgovorna dobavna veriga… • Skupnost Denarna podpora (sponzorstva, donacije), mentorstvo, svetovanje in usposabljanje, nadomestno delo v neprofitnih organizacijah, tematska partnerstva, marketing z razlogom … • Okolje okoljsko sprejemljivi izdelki in storitve, sodelovanje v dobaviteljskih verigah, upoštevanje okoljske zakonodaje, pridobitev certifikatov…

11. DOP v praksi je običajno: • vključena v poslovno strategijo podjetja, • oblikovana kot samostojna strategija podjetja, • se izvaja z določenim načrtom ali brez njega po posameznih funkcijah v podjetju, • se izvaja glede na trenutno situacijo na trgu ali zaradi različnih pritiskov v ali izven podjetja, organizacije (npr. naročnikov storitev oz. odjemalcev izdelkov in storitev podjetja) ipd.

12. Kako pripraviti strategijo DO(P)? Splošno: • ni preproste formule, vsako podjetje je edinstveno in posluje v skladu s svojimi možnostmi, • na novo opredelitipolitiko podjetja, doreči spremembe kulture podjetja in morebitne organizacijske spremembe, • opredeliti sodelovanje vodstva, ključnih sodelavcev v projektu, • postaviti realne cilje in kriterije merjenja uspešnosti, • izbrati aktivnosti na področjih, ki so za podjetje oz. organizacijo najpomembnejše, • podatke in rezultate predstaviti v okviru poročanja in komuniciranja zaposlenim, kupcem, dobaviteljem, lokalni skupnosti ipd., • izbrana strategija naj vključuje odnose z vsemi deležniki podjetja (od zaposlenih do potrošnikov, dobaviteljev, lokalne skupnosti, do lastnikov, medijev itd.).

13. Prvi brezplačni priročnik DOP v Sloveniji Priročnik: "Uvajanje družbene odgovornosti v poslovno prakso malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji" Brezplačni priročnik s primeri dobre prakse na področju uvajanja družbene odgovornosti v podjetja. Priročnik je nastal v okviru projekta CSR – Code to Smart Reality for SMEs, oktobra 2007. Za elektronsko ali tiskano verzijo priročnika pišite na naslov: info@stajerskagz.si

14. Pojavne oblike DO(P) – lokalna skupnost

15. Področja in koristi- sodelovanje s skupnostjo: Področja: • Denarna podpora (sponzorstva, donacije) • Mentorstvo, svetovanje in usposabljanje • Nadomestno delo v neprofitnih organizacijah • Tematska partnerstva • Marketing z razlogom Sodelovanje podjetja s skupnostjo prinaša vzajemne koristi: • Pozitivna publiciteta, večji ugled • Krepitev partnerskega sodelovanja s skupnostjo • Večja učinkovitost zaposlenih pri delu • Kako meriti – vloženi denar, pridobljeni denar drugih, objave, izboljšave programov, posredni učinki, ugled, blagovne znamke, .. Ne gre samo za obojestransko koristno dobrodelnost!

16. Koristni nasveti pri uvajanju strategije odnosov s skupnostjo: Kot podjetje: - Analizirajte položaj in potrebe v skupnosti - Izberite področja, ki sovpadajo z interesi vašega podjetja - Pripravite svojo politiko in strategijo odnosov s skupnostjo - Vključenim namenite posebne bonitete in podporo - Ocenjujte in spremljajte rezultate, poročajte • Komunicirajte in sodelujte z drugimi • Postanite vzor

17. Nekatere aktivnosti podjetij za izboljšanje ravnanja z okoljem Obvezno upoštevanje zakonskih določil: • prepoznati vpliv podjetja na okolje in spremljanje zakonodaje, ki se nanaša na dejavnost podjetja oziroma na proizvode ali storitve. • številne zakonske obveznosti za podjetja, kot so skladnost s predpisanimi mejnimi emisijskimi vrednostmi, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, izvajanje monitoringa, vodenje evidenc, poročanje ARSO, pravila ravnanja itd. Cilji: zmanjšati uporabo virov, materialov in izdelkov ob vzdrževanju kakovosti življenja in dela. Aktivnosti: • Recikliranje, zmanjševanje porabe, ponovna uporaba • Uporaba okolju prijaznih materialov in varčevanje z energijo ter vodo • Sodelovanje zaposlenih pri okoljevarstvenih aktivnostih podjetja • Razvijanje okolju prijaznih tehnologij in izdelkov

18. Nadaljnje pojavne oblike DO na lokalni ravni, ddr. Mulej 1: EU: DO = poštenost brez zlorabe v odnosih do sodelavcev, [drugih] poslovnih partnerjev, širše družbe in naravnih pogojev za obstoj človeštva, im. naravno okolje EFQ/EM: DO = porast poslovne in osebne odličnosti Drugi tudi: DO  svetovni mir Pogoj = etika soodvisnosti = drug drugega potrebujemo  Dobrodelnost, kodeksi etike ipd. OK, a premalo: - Pošteno plačilo, pošteno delo, usposabljanje, sodelovanje, osebna in družbena blaginja

19. Nadaljnje pojavne oblike DO na lokalni ravni, ddr. Mulej 2: Nenehno (ne)tehnološko inoviranje, naložbe v novo znanje in sodobne vrednote – zoper dosedanjo zlorabo narave in ljudi Ni dovolj imeti podjetnike – celovitost in sonaravnost, dojemanje trga in ustreznost potrebam (tržnim in drugim)!! Ne zavreči uporabne izdelke; reciklirati, čim manj odplak in izpustov (tovarn, vozil, domov, ..), čim manj prevozov, čim več energije iz obnovljivih virov, gozdov, parkov ..

20. Deglobalizacija – nov vidik družbene odgovornosti na lokalni ravni 1 Globalizacija = delno smiselna, delno zloraba Vključiti v ceno izdelkov in prevozov vplive na podnebje, zdravje Prilagajati hrano letnim časom namesto prevozov od daleč DO se uresničuje globalno in lokalno Industrijski/fevdalni kapitalizem vgraditi DO, celovitost

21. Deglobalizacija – nov vidik družbene odgovornosti na lokalni ravni 2 DO = vrednote, kultura, etika, norme zoper zlorabo in enostranskost, ker uničujeta sedanjo civilizacijo ljudi DO = pot iz faze izobilja (veliko marketinga, oglaševanja, drog, občutka nesmiselnosti in praznine) namesto v propad, kot doslej vedno Lokalno začeti z Lokalno agendo 2000 + omenjenim in podobnim delovanjem DO = zelena veja, na kateri živimo, ne le sedimo

22. Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2009 Namen: • pospeševati dobro prakso, • iskati rešitve za odpravljanje slabe • ter s povezovanjem krepiti odgovornost slovenskega gospodarstva, pa tudi drugih področij.

23. Organizatorji in podporni partnerji projekta 2009 Organizatorja in pobudnika nagrade: • IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, • PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi Podporni partnerji projekta: • Združenje Manager, • Združenje delodajalcev Slovenije, • Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, • Štajerska gospodarska zbornica, • časopis Dnevnik (pomembna nagrada Zlata nit!!!), • revija Kapital, • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve • in moralna podpora Ministrstva za gospodarstvo – sektor za OECD.

24. Prvič v Sloveniji – Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS Za več celovitosti, družbene odgovornosti in inovativnosti poslovanja. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, 2001) = 4 ključna področja: • pošten odnos do zaposlenih, • okolja, • širše skupnosti, • na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), Nujno: dobro načrtovano in izpeljano vodenje. • Prvi razpis: 5. marca 2009 • Prijave: do 11. maja 2009 prispelo 11 prijav podjetij • Razvrščene v 3 kategorije:majhna, srednje velika in velika podjetja

25. Nagrada HORUS 2009: kriteriji • Odgovornost do okolja in trajnostna naravnanost • Odgovornost do zaposlenih • Odgovornost do skupnosti • Odgovornost do kupcev in dobaviteljev • Vodenje • Vpetost DO v strategijo podjetja in skladnost z mednarodnimi smernicami • Vključevanje déležnikov • Akcijski načrti in ključni dejavniki uspeha • Merjenje učinkov in poročanje o DO • Certifikati, nagrade s področja DO

26. Ocenjevalna komisija nagrade Horus (1) vodil mag. Franc Hočevar, svetovalec predsednika republike za socialno in zdravstveno varstvo ter humanitarna vprašanja, In sestavljali še strokovnjaki, ki delujejo na različnih področjih družbene odgovornost in predstavniki partnerskih organizacij: • red. prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani • Jože Gornik, CNVOS - Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij • doc. dr. Urša Golob, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani • Metka Štoka Debevec, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve • Drago Kos, Komisija za preprečevanje korupcije

27. Ocenjevalna komisija nagrade Horus (2) • zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti • mag. Aleksander Salkič, PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi • Polona Marinček, PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi • Srečko Pirtovšek, Založba Kapital d.o.o. • Tonja Blatnik, Združenje Manager • mag. Aleksandra Podgornik, Štajerska gospodarska zbornica • dr. Nadya Zhexembayeva, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj • Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije • Saša Mrak, Dnevnik, časopisna družba, d.d.

28. Ocene Ocenjevalna komisija nagrade Horus je ocenila vseh 11 prijavnic • ugotovila, da vsa podjetja ustrezajo kriterijem za uvrstitev med finaliste. Zmagovalci razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2009: • mikro-majhna: Informa Echo, d.o.o. , ki je doseglo 71,39% od vseh možnih točk • srednje velika podjetja: ATech elektronika, d.o.o. z 64,95 % od vseh možnih točk • velika podjetja: Trimo, d.d. z 84,17% vseh možnih točk Posebno priznanje: red. prof. dr. Jožici Knez Riedl

29. Nagrade in priznanja Horus Nagrajenci so prejeli umetnino - kiparsko delo s kozmogramom, avtorjev Marka in Marike Pogačnika. Vsi finalisti so prejeli priznanja za uvrstitev v finalni izbor. Slavnostna podelitev nagrad in priznanj je bila 3. junija 2009 ob 20. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor.

30. Kako naprej? Ocenjevalna komisija je ocenila, da je pilotni projekt letos uspel, in predlagala nadaljevanje projekta v prihodnjih letih, z ustreznimi nadgradnjami. Odzivnost podjetij za prvo, pilotno leto izvedbe projekta je za organizatorje velika potrditev. Finalisti in nagrajenci so s prejemom priznanj in nagrad prevzeli tudi del moralne odgovornosti, da z zgledom in znanjem pomagajo drugim podjetjem razvijati to področje. Priprava na naslednji razpis – objava do marca 2010 (5. Mednarodna konferenca IRDO (www.irdo.si), nagrade podeljene novembra 2010 (www. horus.si).

31. Potrebujemo aktivno vlogo vseh, od države do podjetij, ustanov in posameznikov pri razvoju družbene odgovornosti! Vaši predlogi in sodelovanje so nadvse dobrodošli! Hvala za pozornost. Anita Hrast (anita.hrast@irdo.si)