FILM V MEDPREDMETNI POVEZAVI NEMŠČINA / PSIHOLOGIJA

1. FILM V MEDPREDMETNI POVEZAVI NEMŠČINA / PSIHOLOGIJA Gimnazija Ravne na Koroškem: Irena Erjavec in Marija Krajnc Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Zakaj medpredmetna povezava? • Priprava na ogled filma – motivacija • Ogled filma • Delo po ogledu filma • Delo s posameznimi filmskimi sekvencami • Končna refleksija dijakov • Samorefleksija

3. Prednosti medpredmetne povezave pri uporabi filma pri pouku • Organizacijski vidik. • Soglasje o skupnih ciljih - lažje uresničevanje ciljev. • Dopolnjevanje učiteljic pri načrtovanju in uporabi filma pri pouku.

4. Cilji Dijaki: • izgrajujejo in poglabljajo razumevanje filma; • sodelujejo in komunicirajo – primerjajo svoje razumevanje filma v skupini sošolcev; • razmišljajo o razmišljanju ob filmu; • poglabljajo razumevanje osebnostnega razvoja in medosebnih odnosov ter razširijo znanje pisnega in ustnega izražanja v materinščini in nemščini na to temo; • razvijajo sposobnosti empatije in odnos do drugačnosti; • samorefleksija.

5. Priprava na ogled filma POGOVOR O FILMU • Kaj je dober film? • Film kot umetnost – specifičnost filmskega nagovarjanja. • Pomembni elementi filma: • podoba, • barva in svetloba, • filmski plani (kamera), • zvok v filmu.

6. Priprava na ogled filma • PSI: Obravnava učnega sklopa - razvoj osebnosti in napoved nadaljnje obravnave (s filmom). • NEM: Napoved filma – osnovni podatki o filmu; film kot izhodišče za učni sklop Zwischenmenschliche Beziehungen (Medosebni odnosi).

7. Ogled filma • JENSEITS DER STILLE - ONSTRAN TIŠINE • Nemčija, 1996 Režija: Caroline Link Glasba: Niki Reiser Igrajo: Sylvie Testud (Lara) Tatjana Trieb (Lara kot otrok) Howie Seago (oče) Emmanuelle Laborit (mati) Sibylle Canonica (teta Clarissa) …

8. Ogled filma: nekaj poudarkov iz vsebine • Lara, hči gluhonemih staršev - pomaga jima pri komunikaciji v vsakodnevnih situacijah. Medsebojno razumevanje. • Že kot otroku ji očetova sestra teta Clarissa (nadarjena glasbenica) podari klarinet. • Lara odkrije svet glasbe, kamor ji starša ne moreta slediti. Oče obremenjen z bolečo izkušnjo v otroštvu (občutek odrinjenosti ob sestrini glasbeni nadarjenosti). • Lara se razvije v obetajočo klarinetistko. • Želi nadaljevati študij na konservatoriju. Kljub očetovemu nasprotovanju se preseli h Clarissi v Berlin. Priprave na sprejemni izpit. • Mati umre v nesreči. Oče zagrenjen. Nima stikov z Laro. • Zadnja sekvenca: Ponovno zbližanje. Oče pride na sprejemni izpit. Poskusi “razumeti” hčerkino glasbo.

9. Po ogledu • Po ogledu dijaki • ubesedijo svoje razumevanje filma in s tem • uzavestijo svoje vtise neposredno po ogledu; • utemeljijo svoje trditve s konkretnimi primeri iz filma; • primerjajo svoja razmišljanja z razmišljanji sošolcev. • Poudarek: osebnostni razvoj, dejavniki razvoja in osebnostna zrelost – lik očeta in Lare.

10. Delo s posameznimi filmskimi sekvencami – uvodna in zaključna sekvenca • Cilji • Uzaveščanje specifičnosti filmskega nagovarjanja. • Prispevek k razvijanju filmske pismenosti. • Koraki (delovni list) • Preberejo vprašanja / iztočnice za pogovor. • Ogled sekvence. • Razredni pogovor; ob tem • ponovni ogled sekvence (po potrebi večkrat). • Interpretacija.

11. Uvodna sekvenca • Dijaki v nekaj stavkih ubesedijo in s tem uzavestijo, kar so videli na platnu. • Usmeritev pozornosti na različne vidike filmskega nagovarjanja: • slika, perspektiva kamere, barva, svetloba; • zvok; • dinamika, medsebojna prepletenost… • Simbolika – led. • Dodatna vprašanja / iztočnice. • Celotna sekvenca kot metafora → poskus interpretacije glede na naslov in vsebino filma.

12. Zaključna sekvenca • Povzetek: • Lara po večmesečnih pripravah čaka na sprejemni izpit na konservatoriju. • V dvorano, kjer je sprejemni izpit, nepričakovano pride oče. • Pogovor med njim in Laro v znakovnem jeziku. • Kljub začetni skeptičnosti komisijo Larino igranje navduši. • Ponovno zbližanje očeta in hčerke.

13. Zaključna sekvenca • Bolj prisoten vsebinski element (pomembnost dogodka za Laro v več ozirih: odnos med njo in očetom; zrelost oziroma konec uporništva; sprejemni izpit; glasba, ki jo igra…). • Kako je to izraženo v filmu? → Prepoznavanje in uzaveščanje filmskega nagovarjanja. (svetloba / senca, ograja, gibanje kamere, dialog med Laro in očetom…)

14. Sinteza • Dijaki primerjajo začetno in zaključno sekvenco. • Po podrobni obravnavi obeh sekvenc ponovno razmišljajo o filmu kot celoti. • Ubesedijo svoje razmišljanje o filmu z vidika medosebnih odnosov in osebnostne rasti. (PSI) • Napišejo refleksijo o filmu. (NEM)

15. Končna refleksija • Razmišljanje dijakov o takšnem načinu dela s filmom. • Pozitiven odziv.

16. Časovna razporeditev • Priprava na ogled filma: 1 ura • Ogled filma: približno 2 uri • Pogovor po ogledu in uvodna sekvenca: 1 ura • Zaključna sekvenca in sinteza: 1 ura • Končna refleksija: doma in kratek pogovor naslednjo uro

17. Samorefleksija • Pozitivna izkušnja. • V medpredmetno povezavo • vključiti glasbo; • povabiti strokovnjake iz društev / organizacij za gluhoneme. • Konzultacije z zunanjimi sodelavci. • Dijake predhodno seznaniti z osnovami filmskega jezika (problem: čas). • Ob izbiri drugih sekvenc se lahko razširi možnost obravnave vsebin (napr. medkulturnost). • V prihodnje natančneje načrtovati interaktivne ure na mikro ravni. • Časovno usklajevanje lahko problem – urnik!