KAKO UKREPATI OB NASILJU NAD UČITELJEM / UČITELJICO

1. KAKO UKREPATI OB NASILJU NAD UČITELJEM / UČITELJICO Doroteja Lešnik Mugnaioni

2. POGOVOR RAVNATELJA Z UČITELJEM, KI JE PREŽIVEL NASILJE • Pogovor naj bo empatičen in podporen. • Naredi se zapis dogodka z vsemi potrebnimi podatki (kdaj, kje, kdo, priče).  • Zapis lahko naredi tudi žrtev sama ali pa nekdo drug, a žrtev ga podpiše.

3. Cilj pogovora je: • pomiritev žrtve, • opolnomočenje, • razjasnitev dogodka, • vzpostavitev zaupanja v šolo in v delo, ki ga žrtev opravlja.

4. Učitelju, ki je preživel nasilje mora ravnatelj povedati, da: • sam ni kriv za nasilje, • je nasilno vedenje izbira in zato povzročiteljeva odgovornost, • zasluži vsestransko podporo kolektiva.

5. POMOČ SVETOVALNE SLUŽBE Če se žrtev strinja, ji svetovalna služba: • ponudi psihosocialno prvo pomoč, ki jo praviloma potrebujejo vse žrtve nasilja (posebno fizičnega oz. težjega nasilja), • jo informira o zunanjih vladnih in nevladnih oblikah svetovanja in pomoči.

6. DRUGE OBLIKE PSIHOSOCIALNE POMOČI Če žrtev ne želi psihosocialne pomoči v svetovalni službi, je dobro, da se obrne na kakšno drugo obliko pomoči ali svetovanja. (SVIZ-ov svetovalni telefon za člane sindikata, SOS telefon 080 11 55 ... ).

7. ZDRAVNIŠKI PREGLED • Napadeni učitelj gre na zdravniški pregled, posebno ob fizičnem nasilju in če so vidne poškodbe nasilja. • Ravnatelj obvesti o nasilju strokovne delavce, razen, če se z žrtvijo drugače dogovori. • Ob fizičnem nasilju prijava na kriminalistično policijo.

8. POGOVOR S POVZROČITELJEM NASILJA • Cilj pogovora je, da povzročitelj sprejme odgovornost za storjeno nasilje. • Pogovor izvede ravnatelj ali šolska svetovalna služba (ravnatelj naj bo prisoten). • Naredi se zapisnik pogovora. • Obvesti se starše. • Ob sumu kaznivega dejanja, prijava na policijo.

9. ŽRTVE IN POVZROČITELJA NE SOOČAMO • Žrtve in povzročitelja nasilja v tem pogovoru ne soočamo. • Vedno najprej opravimo ločene pogovore - s tem preprečimo sekundarno viktimizacijo žrtve. • Če žrtev želi in zmore, lahko naknadno sledi soočenje s povzročiteljem.

10. POGOVOR S STARŠI • V pogovoru s starši obsojamo dejanja, nikakor pa ne osebnosti njihovega otroka. • Prosimo jih za sodelovanje in pomoč pri vzpostavljanju odgovornosti za storjeno dejanje pri povzročitelju.

11. UKREPI IN SANKCIJE ZOPER POVZROČITELJA NASILJA • Vzgojni ukrepi (dogovor v kolektivu). • Ukrepanje je nujno, sicer je sporočilo vsem vpletenim (predvsem žrtvi) porazno - šola z neukrepanjem pasivno podpre povzročitelja in se ukloni nasilju.

12. POMEN SPOROČIL V ŠOLSKEM PROSTORU Ukrepanje šole vpletenim in drugim subjektom na šoli (učenci, učitelji, starši) sporoča, da je šola odločena: • dosledno obravnavati nasilje, • zaščititi žrtve, • ukrepati zoper povzročitelje.

13. POMEN SPOROČIL V ŠOLSKEM PROSTORU • Neukrepanje pa sporoča, da je nasilje v tej šoli dovoljeno, da se šola povzročiteljev boji in nasilje ter njegove posledice minimalizira. • Tudi sošolci sami so morda s strani nasilnega dijaka ustrahovani – ukrepanje šole jih lahko vzpodbudi k aktivnemu reševanju tega problema.

14. NADALJNJI UKREPI ZA ZAŠČITO OŠKODOVANEGA UČITELJA • Prizadeti učitelj lahko odide v bolniški stalež, če se slabo počuti, če potrebuje nekaj dni za umik iz konteksta dogajanja, če ga je strah poučevanja v tem oddelku ... • V tem času naj poišče dodatne oblike psihosocialne pomoči.

15. UČITELJ PONOVNO POUČUJE • Ob prvi ponovni učni uri, ki jo ima prizadeti učitelj v oddelku, kjer je prišlo do nasilja, mora učitelja v razred spremljati ravnatelj kot uradna oseba šola. • Ravnatelj lahko ta pogovor v razredu opravi že prej, pred prihodom učitelja.

16. UČITELJ PONOVNO POUČUJE • Ravnatelj z nekaj kratkimi, jasnimi in odločnimi sporočili pove, kaj pričakuje od učencev in kakšne bodo sankcije, če bo ponovno prišlo do kakršnega koli nasilja. • Ravnatelj nastopa kot predstavnik institucije in ne kot branitelj avtoritete učitelja.

17. BELEŽENJE NASILNIH DEJANJ • Prizadeti učitelj si v naslednjih dneh, tednih sproti zabeleži vse dogodke, ki niso sprejemljivi. • O njih obvešča ravnatelja. • O nasilnih dogodkih naj bodo obveščeni tudi drugi strokovni delavci.

18. DRUGI UKREPI ŠOLE • Šola razmisli o potrebnosti drugih ukrepov za preprečevanje nasilja v tem oddelku (premestitev kakšnega učenca v drug razred, delavnice za učence na temo nenasilja, sestanek s starši …).

19. S temi ukrepi poskuša šola vplivati na: • morebitno nasilno dinamiko odnosov med učenci, • opolnomočiti tiho, nezainteresirano ali prestrašeno večino, • spremeniti klimo v oddelku.

20. PROTOKOL, PRAVILA UKREPANJA OB NASILNIH DEJANJIH • Šola naredi protokol ravnanja ob primerih nasilja nad učitelji. Cilj je enotno in dosledno odzivanje na kakršno koli nasilje. • Prav tako naredi protokol za obravnavo vrstniškega nasilja. Učencem naj šola ponudi ustrezne delavnice na temo preprečevanja nasilja.

21. FIZIČNO NASILJE ALI GROŽNJE STARŠEV NAD UČITELJEM • Takojšnja obravnava nasilnega dogodka. • Pogovor ravnatelja z učiteljem, ki je bil napaden. • Pogovor ravnatelja s povzročiteljem nasilja. • Prijava nasilja na kriminalistično policijo.

22. Ravnatelj o dogodku obvesti strokovne delavce šole. • Sprejmejo se ukrepi za zaščito učitelja in drugih učiteljev. • Po potrebi sodelovanje s pristojno policijo.

23. VERBALNO NASILJE STARŠEV NAD UČITELJEM Kadar pride do verbalnega nasilja: • učitelj opozori starša na nesprejemljivost vsakršnega nasilja in prekine pogovor, • predlaga, da se drugič ponovno srečata ob spoštovanju tega pravila.

24. SLEDI DOGOVOR Z RAVNATELJEM Učitelj se nato z ravnateljem dogovori, da bo: • v pogovorih s starši razreševal nesoglasja, nestrinjanja, spore, • (verbalnemu) nasilju pa bo postavljal jasne in ostre meje, saj je v komunikaciji nasilje nesprejemljivo.

25. V primeru žalitev, groženj, izsiljevanj, poniževanj, omalovaževanj, podcenjevanj …, bo učitelj tak pogovor ponovno prekinil. • Če učitelj želi in se tako počuti bolj varnega, naj bo ob ponovnem pogovoru s staršem prisotna tretja oseba. • Komunikacijo z nasilnim staršem lahko v celoti prevzame ravnatelj.