Smernica G17 Učinek nerevizijske vloge na neodvisnost revizijskega strokovnjaka

1. Smernica G17Učinek nerevizijske vloge na neodvisnost revizijskega strokovnjaka Boštjan Kežmah

2. Povezava s standardi • Smernica se neposredno nanaša na standard S2 - Neodvisnost: • Revizor IS naj bi bil v vseh pogledih neodvisen od revidirane enote • Funkcija revidiranja naj bi bila neodvisna od revidirane enote ali aktivnosti, da je omogočena objektivna izvedba revizijskega posla

3. S2 - Neodvisnost • Listina o revizijskem poslu naj bi naslovila neodvisnost in odgovornost revizijske funkcije • Revizor IS naj bi bil organizacijsko neodvisen od revidirane enote • Revizor naj bi redno preverjal neodvisnost • Če ni drugače določeno z drugimi standardi ali predpisi, potem ni razloga, da bi moral biti revizor IS neodvisen, kadar ima vlogo, ki ni povezana z revizijo

4. Zakaj smernica? • V mnogih podjetjih so strokovnjaki s področja revizije IS vključeni v naloge, kot so: • Določanje strategij IS na področju tehnologij, aplikacij in virov • Vrednotenje, izbira in implementacija tehnologij, • Vrednotenje, izbira, nastavitve in implementacija aplikacij in rešitev tretjih ponudnikov

5. Zakaj smernica? • Načrtovanje, razvoj in implementacija lastnih aplikacij in rešitev, • Vzpostavitev dobrih praks, politik in postopkov povezanih z različnimi IT funkcijami, • Načrtovanje, razvoj, testiranje in implementacija varnosti in kontrol, • Upravljanje IT projektov

6. Nerevizijska vloga • Je sodelovanje v IT iniciativah in IT projektnih skupinah, v smislu opravljanja nalog, svetovanja s polno ali delno časovno obremenitvijo, kot npr.: • Začasna prerazporeditev revizijskega osebja v projektno skupino IS • Delna prerazporeditev revizijskega osebja v različne projektne strukture, kot je projektni odbor, projektna delovna skupina, skupina za vrednotenje, pogajanje in sklepanje pogodb, implementacijska skupina, …

7. Pomen nerevizijske vloge • Takšne vloge so pomemben prispevek revizijskega osebja k izobraževanju in usposabljanju drugega osebja organizacije. • Priložnost za razumevanje revizijske funkcije • Možnost za izmenjavo izkušenj

8. Posledice nerevizijske vloge • Kadar revizor izvaja revizijske naloge na področju, kjer je imel nerevizijsko funkcijo, se lahko pojavi dvom v njegovo objektivnost • G17 podaja smernice za: • Določanje kdaj je ali bi lahko bila neodvisnost zmanjšana • Obravnavanje potencialnih alternativnih pristopov k reviziji • Zmanjšanje vpliva IT revizorjev na nerevizijske vloge • Določanje zahtev za razkritje

9. Pogoji za določitev revizorja na nerevizijske naloge • Narava, čas in obseg nerevizijskega dela naj bo vnaprej določen in dokumentiran • Revizor mora zagotoviti, da so nerevizijske naloge skladne s prej definiranimi dokumenti • Kadar dokumentacija ne obstaja, mora dejstva o nerevizijskih nalogah revizor sporočiti upravi ali revizijskemu odboru

10. Vrste nerevizijskih storitev • Tiste, ki NEvplivajo na neodvisnost • Tehnični nasveti, kot npr. sodelovanje v odborih, delovnih skupinah, omizjih; razen, če bi narava in obseg nasvetov posegali v področje upravljanja • Kadar so vpeljane ustrezne kontrole, lahko tudi: • Načrtovanje sistemov • Namestitev sistemov • Varnost sistemov

11. Vrste nerevizijskih storitev • Tiste, ki vplivajo na neodvisnost • Pomembno sodelovanje pri načrtovanju, razvoju, testiranju, namestitvi, nastavitvah ali delovanju informacijskih sistemov, kot tudi načrtovanju kontrol informacijskih sistemov • Upravljavske vloge, kjer revizor sprejema upravljavske odločitve ali potrjuje politike in standarde

12. Vrste nerevizijskih storitev • Kadar pregled informacijskega sistema narekuje testiranje kontrol, ki jih je izbral revizor pri opravljanju nerevizijske vloge, • Če je obseg ali narava nasveta posegala v upravljavske odločitve ali opravljanje upravljavskih nalog

13. Neodvisnost v nerevizijski vlogi • V nerevizijskih vlogah neodvisnost ni zahtevana • Revizor mora kljub temu ohraniti objektivnost in profesionalnost • Če obstaja možnost, da bo kasneje moral revidirati isto področje dela, mora to predstaviti vodstvu • Odločitev o določitvi nerevizijske vloge mora sprejeti vodstvo

14. Vloga nerevizijske vlogena naknadne revizije • Revizor ne bi smel revidirati lastnega dela • Pri tem je treba upoštevati: • Naravo, čas in obseg nerevizijskega dela • Dejstva, ki lahko vplivajo na neodvisnost (npr. bonus/malus glede na nerevizijsko vlogo) • Svoboda odločanja o obsegu revizije ne glede na nerevizijsko vlogo • Obstoj pomembnih povezav med osebjem • Pomembnost informacijskih virov, povezanih z revizijo in nerevizijsko vlogo

15. Vloga nerevizijske vlogepri načrtovanju • Vpliv nerevizijske vloge na prihodnje revidiranje je treba upoštevati že pri načrtovanju • Pri načrtovanju revizij je treba upoštevati učinek prejšnjih ali obstoječih nerevizijskih vlog • Upravljavsko telo mora biti obveščeno o možni neskladnosti • Revizor bi moral predlagati vodstvu možne kompenzacijske kontrole

16. Izvedba revizije • Upravljavsko telo in telo za zagotavljanje kakovosti mora skrbno spremljati izvedbo revizije. • Upravljavsko telo bi moralo oceniti pravila, določena za revizorje, ki so imeli nerevizijsko vlogo • Upravljavsko telo mora biti obveščeno o razporeditvi revizijskih virov v nerevizijske vloge

17. Pravila razkritja • Kadar nerevizijska vloga lahko vpliva na neodvisnost ali bi lahko predstavljala dvom v neodvisnost: • Je treba v poročilo vključiti dovolj podrobnosti o nerevizijski vlogi, da je podano zmerno zagotovilo o neodvisnosti, kar vključuje: • Imena in izkušnje revizorjev z nerevizijsko vlogo • Narava, roki in obseg nerevizijskih nalog • Vzroki za vključitev • Ukrepi za zagotavljanje neodvisnosti in objektivnosti • Dejstvo, da je bila nezdružljivost predstavljena vodstvu pred prevzemom nerevizijske vloge • Obstoj in obseg izvedenega pregleda

18. MSR 220:Glavni cilji in izvajanje revizije v skladu z MSR • Neodvisnost • Partner, zadolžen za posel, oblikuje sklep o skladnosti z zahtevami po neodvisnosti, ki so povezane z revizijskim poslom. Pri tem partner, zadolžen za posel: • Pridobi ustrezne informacije od podjetja, in če je primerno, od podjetij v mreži, da prepozna in ovrednoti okoliščine in razmerja, ki predstavljajo nevarnost za neodvisnost;

19. MSR 220 • ovrednoti informacije o morebitnih ugotovljenih kršitvah usmeritev in postopkov za neodvisnost v podjetju, da bi ugotovil, ali ogrožajo neodvisnost revizijskega posla; in • ustrezno ukrepa, da odstrani take nevarnosti ali jih z uporabo varoval zmanjša na sprejemljivo raven, ali pa se umakne iz revizijskega posla, če meni, da je to primerno in če je umik mogoč po ustreznem zakonu ali drugem predpisu; o vsaki nezmožnosti, da bi rešil zadevo, partner, zadolžen za posel, takoj poroča podjetju zaradi primernega ukrepanja.

20. MSR 220 • Revizor vključi v revizijsko dokumentacijo: • Ugotovitve skladnosti z zahtevami po neodvisnosti v zvezi z revizijskim poslom ter morebitne pomembne razprave v podjetju, ki podpirajo te ugotovitve.

21. MSR 210:Dogovarjanje o pogojih za revizijske posle • … Vsekakor pa koncept neodvisne revizije zahteva, da revizorjeva vloga ne vključuje prevzemanja odgovornosti za pripravo računovodskih izkazov ali za z njo povezano notranje kontroliranje v organizaciji, ter da revizor upravičeno pričakuje, da bo pridobil potrebne informacije za revizijo, če jih poslovodstvo lahko da ali priskrbi.

22. MSOK:Mednarodni standardi obvladovanja kakovosti • Podjetje vzpostavi usmeritve in postopke, namenjene pridobivanju sprejemljivega zagotovila, da podjetje, njegovo osebje in, kjer je to smiselno, drugi, od katerih se zahteva neodvisnost, ohranjajo neodvisnost, kadar jo zahtevajo etične zahteve: • sporoča zahteve po neodvisnosti osebju • prepozna in ovrednoti okoliščine in razmerja, ki povzročajo grožnje neodvisnosti

23. MSOK • Partnerji, zadolženi za posel, podjetju zagotovijo ustrezne informacije o poslih za naročnika, vključno z informacijami o področju storitev, ki podjetju omogočajo oceniti celotni morebitni vpliv na zahteve po neodvisnosti • Osebje obvešča o okoliščinah in povezavah, ki povzročajo grožnjo neodvisnosti

24. MSOK • Sporoča osebju informacije: • da lahko ugotovi, ali so zagotovljene zahteve po neodvisnosti, • vzdržuje in posodablja evidence, ki se nanašajo na neodvisnost • Ukrepa v zvezi s prepoznanimi grožnjami neodvisnosti • Najmanj enkrat letno pridobi od osebja pisno izjavo, da upošteva usmeritve v zvezi z neodvisnostjo