1 / 6

Vedenje skupine

Vedenje skupine. Kaj je skupina? Mesto,kjer povezani z medsebojnim vplivanjem in delovanjem skupaj uresničujejo skupne ideje in cilje. Bistvo delovanja organizacije je skupinsko delo in s tem vpliv skupine na posameznike in na njihovo vedenje. Vloge v skupini.

sovann
Download Presentation

Vedenje skupine

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Vedenje skupine Kaj je skupina? Mesto,kjer povezani z medsebojnim vplivanjem in delovanjem skupaj uresničujejo skupne ideje in cilje. Bistvo delovanja organizacije je skupinsko delo in s tem vpliv skupine na posameznike in na njihovo vedenje.

  2. Vlogev skupini Vloga je torej skupina obnašanj, ki jih pričakujemo od osebe, ki zavzema določen položaj. Vloge delimo na: • pričakovane (pričakovanja drugih o načinu, kako bi moral nekdo delati in se obnašati), • percipirane (predstava – razumevanje tega, kako bi se nekdo moral obnašati na svojem položaju/vlogi – lastna predstava), • resnične (posameznik igra vlogo iz nekih posebnih razlogov – lahko drugačna od percipirane).

  3. Konflikt vlog • delo preko običajnega delovnega časa, • nasprotovanje zahtev različnih pomembnih skupin (n.pr.: policija naj naredi več reda v mestu – policija je pregroba), • nejasnosti v vlogi (n.pr.: direktorjeva zapoved podrejenim: »Pogosteje me obveščajte o stanju!« Kako-ustno ali pisno? V kateri obliki-obsegu?, ipd., morda samo past: kakšen bo videz poročila).

  4. Vedenjske norme • kako in koliko dela opraviti – lahko negativen učinek skupine na posameznika, • splošni videz in vtis (n.pr.: na vodilnem mestu obvezna kravata, oblačila strežnikov v Mc Donald-s, ipd.), • norme, razvite iz običajev in navad, ki jih je skupina privzela skozi čas (n.pr.: prihod na delo 5-10 min pred začetkom delovnega časa), • norma, ki se nanašajo na neformalne družbene značaje in navade (kdo se s kom druži; običajne teme pogovora,…), • norma, povezane z dodeljenimi sredstvi in posebnimi nalogami (n.pr.: delovna skupina, ki je neko nalogo posebej dobro opravila, dobiva od vodstva še naprej podobno zahtevne naloge).

  5. Velikost skupinRingelmannov eksperiment Dejansko doseženi rezultati: • ljudje so potegnili 2,5-krat več kot 1 človek, • 8 ljudi je potegnilo 4-krat toliko kot en sam. • s povečanjem skupine se poveča skupni učinek, vendar učinek posameznika pade- izgubljeni učinek. • majhne skupine 3-7 članov, velike skupine 10-15 članov; • Najučinkovitejše (optimalne) skupine štejejo od 5 do 7 članov. Neparno število preprečuje neodločen rezultat v primeru glasovanja.

  6. Skupinska demografija: spol, starost, nivo izobrazbe, staž v podjetju, ipd. Člani take skupine dlje časa ostanejo skupaj. Fluktuacija je manjša, pripadnost pa večja. Konformizem – prilagajanje večini Skupinsko mišljenje (posamezniki že po osvojenem predlogu, odločitvi v skupini naknadno izražajo svoje nestrinjanje z že osvojenim.) Kohezija skupine Dejavniki, ki vplivajo na kohezijo (povezanost) skupine: • skupaj preživeti čas, • ustrezna skupinska demografija, • velikost skupine (majhne skupine istega spola – visoka stopnja kohezije; velike mešane skupine – večja kohezija, kot v velikih istospolnih skupinah), • otežan vstop v skupino (težji je, večja je kohezija), • zunanje nevarnosti (ob ogroženosti se člani skupine še bolj strnejo skupaj – primer: odločenost slovenskega naroda v osamosvojitveni vojni leta 1991), • predhodni uspehi (Ob pozitivnih ugotovitvah glede skupnih opaženih uspehov se pojavi »duh skupnosti.«), • skupni cilj ( še posebej, če so člani skupine cilj sami izbrali, kar pa je še posebej ugodno, če so ti cilji obenem tudi cilji organizacije, kjer skupina deluje). • Med kohezijo in produktivnostjo obstaja visoka pozitivna korelacija.

More Related