Primerjavo dveh gospodarsko različno razvitih oz. usmerjenih pokrajin

1. Primerjavo dveh gospodarsko različno razvitih oz. usmerjenih pokrajin Uroš Škof, prof.

2. Središčna (centralna )naselja • Središčna naselja so kraji, v katerih so osredotočene storitvene dejavnosti, namenjene oskrbi lastnega prebivalstva ter prebivalstva bližnje in daljne okolice. • Stopnja centralnosti naselja je odvisna od dejavnosti, ki jih ima. • Primer: (manjša vas nižja stopnja centralnosti glavno mesto najvišja stopnja centralnosti)

3. Število in velikost naselij • V Sloveniji imamo na kar 5916 naselij,večina je zelo majhnih. Največ naselij ima komaj 50 -200 prebivalcev. Velika večina prebivalstva - kar 95% - živi v naseljih pod 600 m nadm. višine, največ (62 %) celo v višinah do 400 m. • Največ ljudi se pravzaprav naseljuje v višinah med 200 – 300 m , torej na prodnih ravninah širom Slovenije.

4. Ob karti na str. 52 pojasni gostoto poseljenosti. ……………………………………………………… ……………………………………………………… • Imenuj gosteje poseljene regije v pasu med 200 -300m. ……………………………………………………… • Zakaj je vzhodni del Slovenije veliko bolj poseljen od zahodnega. ……………………………………………………… • Pojasni povezavo med gostoto poseljenosti in razvitostjo pokrajine. ……………………………………………………

5. Med naselji v Sloveniji se povečujejo le tista, ki so večja od 1000 prebivalcev, vsa ostala pa nazadujejo. • V Sloveniji ločimo glede spreminjanja števila prebivalcev tri različne regije: a/ območja doseljevanja ……………………………………………………………………….. b/ območja odseljevanja ………………………………………………………… c/ območja stagnacije …………………………………………………………………………

6. Kljub povedanemu lahko ugotovimo, da je Slovenija enakomerno, gosto (s 100 preb./km2) dvakrat gosteje poseljena od svet. povprečja in razpršeno poseljena. • Pomen vsakega kraja je odvisen od funkcij, ki jih opravlja za širšo okolico – zaposlitev za ljudi, storitvene dejavnosti.

7. Pomen vsakega kraja je odvisen od funkcij, ki jih opravlja za širšo okolico – zaposlitev za ljudi, storitvene dejavnosti. Takšna naselja zato imenujemo središčna ali centralna naselja. Če je teh naselij več, je pokrajina vsestransko bolj razvita.

8. Mesta imajo v Sloveniji dva tisočletno zgodovino - rimska doba, srednjeveška mesta. Industrijska mesta od 19. st. dalje so rastla predvsem ob železnicah, predvsem pa je rast mest opazna po 2. vojni. • Po 2. vojni so mesta (Koper, Nova Gorica) zrastla tudi zaradi novih državnih meja. Kljub temu vemo, da je stopnja urbanizacije v Sloveniji ostala nizka.

9. Poseben primer pa je rast mest zaradi državne politike policentričnega razvoja (več centrov) gospodarstva v Sloveniji – politika se je odločila, da se pospeši razvoj obrobnih regij, ljudem prinese zaposlitev in prepreči odseljevanje. • Imenuj primere mest, ki pred 2. vojno niso obstajala. ------------------------------------------------------------

10. Suburbanizacija je proces širitve mest na bližnja primestna naselja. • Mesto je postalo pretesno, pogoji za bivanje zaradi hrupa, smradu in visokih cen pa v mestu postajajo vse slabši. • Mesto se začne širiti na bližnja naselja, kjer rastejo nova stanovanjska naselja.

11. Nastanejo suburbana področja , kot nekakšna prehodna oblika med mestom in podeželjem. • Poznaš primere suburbanizacije v domači regiji? .............................................................. .............................................................. ..............................................................

12. Podeželje postaja zaradi deagrarizacije vse manj kmetijsko – le vsak 8. prebivalec se na podeželju še ukvarja s kmetovanjem, vsi ostali prebivalci podeželskih naselij pa delajo v drugih dejavnostih – industrija, storitve. • Zato se je močno spremenila tudi podoba podeželskih naselij - socialna sestava prebivalcev, funkcije naselij ( niso več kmečka), videz naselij.